Ameriška oblast namenja nepovratna finančna sredstva za zelo nenavadne znanstvene raziskave. Med drugim naj bi skoraj sedem milijonov namenila za raziskave povezane z izdelavo inteligentnega WC-ja, ki bo omogočal tudi svojevrsten “analni odtis”. Nekateri se seveda ne strinjajo s tovrstno porabo javnih sredstev. Podatki iz blata uporabnika naj bi bili uporabljeni za analizo njegovega zdravstvenega stanja.
Ameriški znanstveniki z Univerze v Stanfordu so prejeli nepovratna javna finančna sredstva, in sicer za projekt “inteligentnega” WC-ja. Gre za WC školjko, ki je opremljena s številnimi senzorji in tremi video kamerami, z namenom prepoznave “analnega odtisa” njenega uporabnika ter zbiranja še drugih koristnih podatkov, ki bodo zatem posredovani v digitalni oblak. Znanstveniki so skupno sicer prejeli skoraj 7 milijonov dolarjev sredstev od Nacionalnega inštituta za rakasta obolenja, ki je del Nacionalnega inštituta za zdravje. Kot navajajo raziskovalci, je cilj inteligentnega stranišča, na enostaven način uporabljiva strojna in programska oprema z namenom dolgoročnega analiziranja telesnih izločkov oziroma blata uporabnika s pomočjo zbiranja podatkov in modelov za določanje zdravja človeka, poroča Polonia Christiana.
Vsakega posameznega uporabnika stranišče identificira na podlagi prstnega odtisa in značilnosti anusa oziroma zadnjika, podatki pa so varno shranjeni in analizirani na šifriranem strežniku v oblaku. Delovanje stranišča je osnovano na umetni inteligenci in vsebuje tri kamere, od katerih je ena tudi video kamera, vsebuje pa tudi testni trak za analizo urina. Namen umetne inteligence je zbiranje podatkov o zdravju posameznika, zatem pa hrani v že omenjenem oblaku. Kot raziskovalci še pojasnjujejo delovanje inteligentnega stranišča, naj bi uporabnik sedel na školjki, tri kamere pa bi s pomočjo biometričnih identifikatorjev varno povezovale zbrane podatke z identiteto uporabnika.
Takšni podatki so na primer prstni odtis in karakteristične gube zadnjika, s čimer bi uporabnika identificirala, torej tudi s pomočjo fotografije že navedenih intimnih delov človeškega telesa. Ob tem pa bi video kamera, nameščena v WC školjki, sledila različnim kazalnikom, med drugim bi merila čas med pričetkom sedenja in prvim praznjenjem pa tudi druge podatke povezane z zdravjem črevesja. Pomisleki pa se pojavljajo zato, ker ljudje načeloma ne želijo imeti stranišča, ki bi zbiralo njihove intimne podatke, obenem pa obstaja tudi nevarnost hekerskih vdorov v oblak s podatki. Kot kaže poskušajo znanstveniki včasih preseči določene družbene meje, ki obstajajo. Sicer naj bi bilo pametno stranišče le eden od projektov zdravljenja na daljavo.
Dandanes je varovanje osebnih podatkov velik izziv: zaradi slabega varovanja le-teh je bil Facebook ob vrtoglave zneske
Varovanje osebnih podatkov predstavlja vse večji izziv v sodobnem digitaliziranem svetu, zlasti na družbenih omrežjih. Prav zato si je težko zamišljati, da bi nas pametna stranišča snemala med opravljanjem enega najintimnejših opravil in vse skupaj nato dokumentirala ter shranila v oblaku, ki bi ga pozneje napadli hekerji in nas v zameno za nerazkritje podatkov izsiljevali. Zaradi pomanjkljivega varovanja osebnih podatkov, pa se je sredi škandala že znašel Facebook. Ta je delničarje marca leta 2018 le v nekaj dneh stal preko 50 milijard dolarjev. Nekdanja direktorica Obamove predsedniške kampanje iz leta 2012 Carol Davidsen je tako razkrila, da jim je Facebook dovolil ekstrakcijo celotnega socialnega grafa posameznika, ki je njihovi aplikaciji omogočil tudi vpogled v seznam njegovih prijateljev.
Domen Mezeg