V zadnji oddaji Beremo je voditelj Metod Berlec gostoval generalnega tajnika Svetopisemske družbe Slovenije Matjaža Črnivca. Govorila sta o delovanju te družbe in tudi pomenu Svetega pisma. Pravi, da to ni navadna knjiga, ampak knjiga, ki transformira in preoblikuje človeka.
Matjaž Črnivec pravi, da je Svetopisemska družba zelo posebna institucija oziroma organizacija, ki ima temelje v 16. stoletju, ko je Primož Trubar ustanovil nekaj zelo podobnega, ki je že takrat zanimivo delovala čez cerkvene meje, kar pomeni, da ni veljala le za eno cerkev. Začetki kot taki pa segajo v 1993, pravi Črnivec.
Prvo glavno področje svetopisemske družbe je prevajanje Svetega pisma, tiskanje in distribucija ter misijon, četrti steber pa je pomagati ljudem do živega stika s Svetim pismom. Želijo, da ne sameva na policah, poslanstvo družbe namreč je, da na preprost način ljudem pomagajo brati Sveto pismo in pustiti Božji besedi, da začne delovati.
Povedal je tudi o izzivih družbe, saj so vključeni pripadniki različnih krščanskih skupnosti, kot so katoličani, evangeličani, protestanti. “Treba je loviti ravnovesje, da so vključene vse cerkve.”
Začetki Svetega pisma
“Biblija pomeni knjige, čeprav je videti, da je to ena knjiga, pravzaprav knjižnica,” pojasni Črnivec. Vsebuje ogromno literarnih del, glavna dela sta Stara in Nova zaveza. Stara zaveza je nastajala v okviru judovstva in njeni začetki segajo daleč nazaj. Nova zaveza pa je nastala po Kristusu in pričuje o njegovem življenju. Sestavljena je iz štirih evangelijev (Matej, Marko, Luka, Janez), Pavlovih pisem in nekaj drugih, apostolskih del in razodetja. Evropska civilizacija sicer sloni na judovsko-krščanskih koreninah.
Biblija še ni prevedena v nekaj tisoč jezikov: “Naše globalno poslanstvo je to spremeniti”
Sveto pismo je najbolj prevajanja knjiga na svetu. Posameznih knjig v Bibliji je prevedenih že v več kot tri tisoč jezikov, celotno SP pa v nekaj manj kot 1000 jezikov. “To je tudi naše temeljno globalno poslanstvo,” pravi Črnivec. Obstaja nekaj tisoč jezikov, kjer ni prevedenega niti enega poglavja Svetega pisma.
“Branje na lastno odgovornost”
Sveto pismo je pri preobražanju človeka unikatno, meni Črnivec. “Če ga pozorno bereš, ugotoviš, da knjiga bere tebe. Pri tem se zgodi transformacija, kajti ta knjiga nam je dana od Boga, ki je vir preobrazbe. Branje Svetega pisma je nevarna, lahko bi napisali, branje te knjige lahko za zmeraj spremeni vaše življenje. To je moja izkušnja, prihajam iz družine, ki ni verjela v Boga, in branje Svetega pisma ima moč, da kompletno spremeni človeka. Lahko govorim iz lastnega primera”.
Število duhovnih iskalcev se v Sloveniji povečuje?
En del je prodaja po cerkvah, pravi Črnivec, na drugi strani pa so duhovni iskalci. V Sloveniji odstotek tistih, ki duhovno iščejo, narašča in velikokrat zahajajo v vzhodne religije, dodaja. “Izziv za kristjane pa je, da jim znamo pokazati, da je tu prava pristna duhovnost in da jih spodbudimo, naj jo raziščejo.”
Kako brati Sveto pismo?
Jezus Kristus je središče Svetega pisma, kjer je opaziti priprave na njegov prihod. In kot je že omenil Črnivec, ko bereš Sveto pismo, imaš občutek, da te nekdo gleda, to je namreč vstali Kristus. “To je temeljno pričevanje, ki ga imamo vsi tisti, ki smo doživeli srečanje z Božjo besedo.” Kliče nas k spreobrnjenju. Morda ni to vedno prijetna izkušnje, je pa osvobajajoča, ker nas poziva k preiskovanju lastnih motivov.
Božja beseda ima moč
Na koncu je poudaril, kako so mala občestva oziroma skupine vernikov ključna za prihodnost krščanstva. “Tako se je pravzaprav tudi začelo v prvi cerkvi”. Tudi takrat drugi niso bili prijazni do kristjanov, zato jih je Jezus pozval, naj ljubijo svoje sovražnike. Naša izkušnja je točno to – da se ljudje zberejo lahko v zelo majhnem število (do pet) in berejo Sveto pismo in se vsak začne odzivati na prebrano. “Božja beseda postane močna, ko jo prestavimo v prakso.”
A. G.