V oddaji Objektiv je bil tokrat gost nekdanji poslanec dr. Vinko Gorenak, z voditeljem oddaje pa sta komentirala aktualno dogajanje. Pri tem sta se med drugim osredotočila na milijardni projekt investicije v drugi tir, na težave, ki jih povzroča poseben zakon o Magni, in na praktičen primer spremembe zakonodaje, ki po eni strani ubija privatno iniciativo, po drugi strani pa opravičuje zaposlitev uradnikov, ki so zadolženi za kontroliranje izvajanja nesmiselnih in pogosto neživljenjskih regulacij. V slednjem primeru so se v vlogi žrtve znašli kmeti!
V zadnji oddaji je bil gost voditelja Borisa Tomašiča nekdanji poslanec dr. Vinko Gorenak, pri pregledu dogajanja pa sta se izognila temam, kot so sendviči, raje sta se osredotočila na najpomembnejše dogajanje v ozadju. Gorenak je že uvodoma komentiral, da podpora kmalu po začetku mandata – tako kot že leta 2014 – sprva naraste nad tisto, ki je je bila vladajoča stranka deležna na volitvah, v tokratnem primeru pa je opozoril tudi, da Marjana Šarca vsi dominantni mediji varujejo in ščitijo. Opomnil je tudi, da je Šarec po poklicu igralec in tako, kot se je nekoč prilagajal na primer gasilcem, ki jih je zabaval, zdaj zabava državljane, pri čemer igra predsednika vlade, ne izvaja pa nalog predsednika vlade. To se je odrazilo tudi v proračunu, iz katerega je razdelil 1,1 milijarde evrov, in dvigu minimalne plače. Tudi voditelj Tomašič je pripomnil, da v nekaterih primerih Šarec ukrepa odločno, kot je bilo videno v primeru sendviča, v primeru drugega tira pa Šarec sploh ne ukrepa.
Drugi tir je predrag in prihaja skoraj prepozno
Na seji komisije za nadzor javnih financ so poslanci na zahtevo SDS spregovorili o projektu drugi tir v luči gospodarnega načrtovanja investicij v infrastrukturo. Obnova trase Divača-Koper je stara že več kot dvajset let, saj se je začela obnova tira omenjati že leta 1996. Od takrat do danes je bilo opravljenih mnogo študij, a pristali smo na najslabšo in najdražjo varianto. Ta projekt, ki še danes nima zaključene finančne konstrukcije, se vodi slabo in je nedodelan, pred leti je na to opozarjal tudi fiskalni svet. Komisija je na koncu izglasovala sklepe, ki jih je predlagala SDS, projekt pa bo dodatno preverilo še računsko sodišče. Tomašič je opomnil, da gre za dva dela, in sicer za milijardno investicijo, na drugi strani pa tudi za pomenljivo maketo, ki je že nakazala, kako se bo gradil tudi pravi tir. Gorenak je o tem povedal: “Ljudem gre približno tako povedati, da bodo lažje razumeli stvari. Veliko Slovencev je že gradilo hišo, če gradiš hišo, pa najprej ugotoviš, kakšno zemljo imaš, kje boš to gradil, kako boš to gradil, iz česa boš to naredil in koliko denarja imaš. Vsak investitor ima v glavi nek načrt, in časovni načrt in denarni načrt itd., zato, da bo tisto hišo zgradil v treh ali petih letih. Nič od tega, ampak res nič od tega tukaj pri tem drugem tiru pravzaprav sploh ni znanega. In to je tisti največji problem, da se spuščajo graditi ta drugi tir, za katerega ne vemo ne časa, kdaj bo zgrajen, ne tega, za koliko denarja bo zgrajen. Če se vrnemo tja v 18. stoletje, lahko pogledamo, koliko železniške proge je v dvajsetih letih s takratno tehnologijo zgradila Marija Terezija. Gre za eno veliko vprašanje denarja, zlasti z vidika, koliko bo kdo iz tega lahko potegnil.”
Vlada zavrnila predlog dopolnitve lex Magne
Vlada je zavrnila predlog dopolnitve posebnega zakona o Magni, po katerem za lakirnico v Hočah ne bi veljala določila zakona o vodah. To je v zvezi z Magnino investicijo vladi predlagala kar okoljevarstvena organizacija Rovo, ki je sprva okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Magni izdal Arso, izpodbijala, saj je družba dovoljenje dobila kljub temu, da je za obrate z nevarnimi snovmi, v skladu s slovensko zakonodajo, širjenje na vodovarstvenih območjih prepovedano. V času vlade Mira Cerarja pa je s prvopodpisano Alenko Bratušek pravico do pitne vode Slovenija zapisala celo v svojo ustavo, tudi sam minister je na tiskovni konferenci prejšnji teden priznal, da imamo v zakonu po njihovem mnenju neskladje med členi, ki prepovedujejo gradnjo na okoljevarstvenem območju, in drugimi, ki jo pogojno dovoljuje. Če bi upoštevali predloge, da bi tovarno postavili v Kidričevo ali na območje bivše TAM, do teh problemov sploh ne bi prišlo, je opozoril voditelj Tomašič. Gorenak pa je na to temo povedal, da je bilo ob začetku govora o posebnem zakonu o Magni stališče SDS zelo jasno in ni bilo naklonjeno sprejemanju posebnega zakona za Magno. Zakoni bi morali biti sprejeti za vso Slovenijo in za vse investitorje enako, je še opozoril. Če bi se tega držali, zdaj ne bi prihajalo do težav.
Kmetje so ogorčeni, levičarske vlade jih ožemajo do kosti
Kmetje imajo dovolj nespametne kmetijske politike, ki traja že od mandata Dejana Židana, novi gradbeni zakon, ki ga je sprejela Cerarjeva vlada, v parlamentu pa potrdila koalicija, rastlinjake, večje od 150 m2, izloča iz enostavnih objektov. Sedaj mora kmet za večji rastlinjak imeti gradbeno dovoljenje, plačati vse takse in imeti vso projektno dokumentacijo. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je o tem povedal: “Da rastlinjaki, večji od 150 m2, to je pravzaprav pokrita njiva, niso več enostavni ali nezahtevni objekti in je za njihovo postavitev potrebno imeti kompletno projektno dokumentacijo, vsa soglasja, gradbeno dovoljenje, plačati je potrebno komunalni prispevek, ki je sicer od občine do občine različen, vendar ga občina ne more oprostiti.” Novi zakon kmetom v primeru postavljanja rastlinjaka v velikosti 650 m2 v eni izmed občin po pojasnilih Žvegliča na primer prinaša plačilo 6.500 evrov komunalnega prispevka, okoli 3 tisoč evrov za projektno dokumentacijo in stroške z vsemi soglasji. Tomašič se je čudil neodzivnosti politike ob tovrstnih težavah, Gorenak pa pojasni: “Sem prepričan, da se temu birokratu to ni zgodilo, da je prišlo v zakon. Moje izkušnje delovanja v državni upravi so preprosto take, da si državni uradniki izmišljujejo predpise, da opravičujejo sebe in svoje delo. Če bi nekdo službo dobil na ta račun, ker prej to dovoljenje ni bilo potrebno, je zdaj verjetno nekdo dobil službo, da kontrolira izvajanje teh zadev. Ne gre samo za to področje, gre tudi za druga področja, kjer zakonodaja ali pa podzakonski predpisi dušijo to privatno iniciativo.” Ob tem je spomnil tudi na primer iz svojega okolja: “Na eni strani ceste je občina A in na drugi strani ceste občina B in ko je nekdo tam želel postaviti sončne elektrarne, je na eni strani moral plačati gradbeno dovoljenje, poln prispevek, kot da bi gradil hišo, na drugi strani ceste pa nič od tega, ker je pač tam nek drug predpis druge občine. To so absurdi, ki ubijajo ljudi, ki ubijajo privatno iniciativo!”
To pa je le povzetek vsega povedanega v oddaji. Za ogled celotnih prispevkov in komentarjev gosta vabljeni k ogledu celotne oddaje na priloženem videoposnetku!
J. Ž.