Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je na novinarski konferenci predstavil dosežke v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Meni, da je najpomembnejši dosežek potrditev splošnega pristopa za besedilo akta o digitalnih storitvah, ki uvaja reformo digitalnega prostora na način, da bo varoval svobodo govora in uporabnike spleta zaščitil denimo pred zavajajočim oglaševanjem. Glavno načelo akta je, da vse, kar je nezakonito v fizičnem svetu, bo tudi nezakonito na spletu. “Ta akt je pravzaprav jedro evropske digitalne strategije. To je daleč najpomembnejši zakonodajni dokument na področju digitalne transformacije na svetu, ne zgolj v Evropi. In dejstvo, da smo Slovenci uspeli doseči konsenz znotraj Evrope glede tega akta, je velik dosežek,” je poudaril Andrijanič.
Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je na včerajšnji novinarski konferenci nanizal dosežke in napredke slovenskega predsedovanja svetu EU na področju digitalizacije. Minister je predsedovanje označil za izjemno uspešno, predvsem na področju varnega krmarjenja na spletu. Izpostavil je tudi, da so uspeli potrditi splošni pristop za besedilo akta o digitalnih storitvah, ki uvaja ambiciozno reformo digitalnega prostora.
Uredba prinaša celovit sklop novih pravil za posredniške digitalne platforme in njihove storitve s ciljem zagotovitve boljše zaščite potrošnikov pred nezakonitimi vsebinami, storitvami in izdelki. Da je to de facto konec svobode govora oziroma začetek cenzure na spletu, menijo nekateri komentatorji na socialnih omrežjih, ki so se oglasili pod to novico.
Po besedah ministra Andrijaniča sprejeti akt pravzaprav varuje svobodo govora kot tisto temeljno evropsko vrednoto. “Glavno načelo je, da vse, kar je nezakonito v fizičnem svetu, je nezakonito tudi na spletu, pri čemer pa ta akt ne določa, kaj je nezakonito,” je dejal in obrazložil, da je vprašanje, kaj je nezakonito, še vedno v pristojnosti držav članic, določa pa zelo jasne postopke, kako se tovrstne vsebine odstranjujejo.
Zavajajoče oglaševanje bo prepovedano
Meni, da bosta prav ta jasnost in transparentnost postopkov prispevali k večji pravni varnosti in svobodi govora. V konkretnem primeru ta akt med drugim prepoveduje tudi zavajajoče oglaševanje. “To pomeni, da boste imeli pri vsakem oglasu možnost, da dobite informacijo o tem, zakaj se ta oglas prikazuje ravno vam in kdo je njegov plačnik. Prav tako boste lahko povsod na spletu enostavno podali svoje komentarje oziroma zahtevali odstranitev določene nezakonite vsebine,” je pojasnil.
Prodajalci na spletnih tržnicah bodo obvezani mnogo podrobneje preverjati, kakšne izdelke prodajajo. S tem se bomo po njegovih besedah mnogo učinkoviteje borili proti prepovedanim oziroma ponarejenim izdelkom na spletu. “Ta akt je pravzaprav jedro evropske digitalne strategije. To je daleč najpomembnejši zakonodajni dokument na področju digitalne transformacije na svetu, ne zgolj v Evropi. In dejstvo, da smo Slovenci uspeli doseči konsenz znotraj Evrope glede tega akta, je velik dosežek,” je poudaril in še pojasnil, da v tem primeru ne gre za slovenski eksperiment, kot namigujejo. “Gre za vseevropski projekt, na katerega so pristale vse države, od Poljske do Francije. In to je nekaj, na kar sem najbolj ponosen.”
Z novim zakonom do večje digitalne vključenosti prebivalstva
Znotraj Evropskega sveta so opravili tudi zelo obsežno razpravo o tem, kako ljudi vključiti v digitalno preobrazbo, in sicer so razglasili pravico do vseživljenjskega učenja digitalnih veščin kot eno izmed temeljnih digitalnih načel. “In moram reči, da je Slovenija na tem področju korak pred drugimi. Decembra smo predstavili zakon o digitalni vključenosti, ki prvič celovito in sistemsko ureja pridobivanje digitalnih veščin za prav vse segmente našega prebivalstva,” je dejal. Na podlagi tega zakona pa bomo tako lahko že letos zagnali največji program digitalnega opismenjevanja v naši zgodovini. Za to imajo tudi rekordno visoka sredstva, gre za več kot 30 milijonov evrov, kar je desetkrat več kot v prejšnjih letih.
Ta predlog zakona je večplasten. Po eni strani želijo vsem starejšim od 55 let omogočiti brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin, ki bodo predvsem praktične narave. V tem primeru lahko gre za rokovanje s spletno banko ali spletnimi storitvami javne uprave. “Obenem bo vsak udeleženec takih subvencioniranih tečajev dobil tudi digitalni bon v vrednosti 150 evrov za nakup računalniške opreme,” je pojasnil. S tem ukrepom si želijo, da bi se te pridobljene digitalne veščine čim prej prelijejo v prakso.
Tudi mladi bodo deležni tečajev in digitalnega bona
Andrijanič poudarja, da pri tem niso pozabili na mlade, zato bodo vsem osnovnošolcem in srednješolcem omogočili dostop do brezplačnih tečajev robotike, programiranja, umetne inteligence in podjetništva. “Skratka, v mladih želimo zanetiti zanimanje za tehniške vede in tehniške poklice, ki so pravzaprav poklici prihodnosti in ki jih danes tako zelo kritično primanjkuje. Naj povem tudi, da bo vsak srednješolec dobil digitalni bon, prav tako v vrednosti 150 evrov za nakup računalniške opreme. Takšne bone pa bodo prejeli tudi študentje naravoslovno-tehniških ved,” je napovedal.
Po njegovem mnenju je digitalna neenakost nekaj, kar bi moralo postati del zgodovine. Slovenija je na področju digitalne vključenosti pod evropskim povprečjem, tam nekje 50 odstotkov prebivalstva obvlada osnovne digitalne veščine. “To je bistveno premalo za enakopravno in celovito vstopanje v digitalno družbo. Skratka, s temi programi in s tem zakonom naslavljamo prav ključno vprašanje digitalne vključenosti,” je dejal.
Na področju digitalne vključenosti smo pod povprečjem
Njihov cilj je, da dosežejo 80 odstotkov digitalne vključenosti do leta 2028, kar je dve leti pred evropskim ciljem, ki je leto 2030. “Skratka, želimo se že v nekaj letih prebiti s podpovprečja v nadpovprečno državo na tem področju in s tem zakonom in temi koraki nam bo to tudi uspelo,” je bil jasen. Digitalne veščine so po njegovem mnenju zelo pomembne, saj nam digitalna orodja privarčujejo čas in denar, hkrati pa bistveno povečujejo našo produktivnost. “To pomeni, da bomo Slovenci po zaslugi tehnologije bogatejši in bolj razbremenjeni.”
Sara Rančigaj