V SDS so včeraj predstavili predlog resolucije, ki Rusijo, kot poprej Evropski parlament, umešča na seznam držav podpornic mednarodnega terorizma. Predlog resolucije bo ponovno testiral zavezanost slovenske politične levice evropskim vrednotam, podobno kot resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je državni zbor še ni izglasoval, temveč se z njo le seznanil. To dvoličnost levice, ki se doma predstavlja kot varuhinja vrednot totalitarne revolucije in kot napredna, zahodno usmerjena v tujini, verjetno še najbolj pooseblja zunanja ministrica iz vrst Socialnih demokratov.
“Ne verjamem, da lahko to ustavi Vladimirja Putina v tej agresiji, da bo to ustavilo vojno, nasprotno, gre za prilivanje olja na ogenj,” se je Tanja Fajon včeraj odzvala na predlog SDS. Skoraj istočasno je ministrstvo za zunanje zadeve objavilo napoved, da bo zunanja ministrica na izrednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov izrazila solidarnost z Ukrajino. Kako si razložiti to dvojno politiko, ki jo po eni strani odraža deklarativna podpora napadenemu ljudstvu, in na drugi strani veliko bolj sramežljivo izvajanje dejanskih politik?
Slovenska levica ima v odnosu do “evropskosti” in vrednot, ki jih ta identiteta uteleša, že dolgo dvoumen odnos. V preteklosti ga je verjetno še najbolj jasno izrazila vsakokratna zavrnitev resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Ta je prišla še najdlje med prejšnjo vlado, ko se je prebila skozi prvo sito, odbor za pravosodje. Enoznačna obsodba vseh totalitarizmov, tako nacizma kot komunizma in fašizma, se nato ni izglasovala. V tekočem mandatu vlade Roberta Goloba se ista resolucija ni prebila mimo parlamentarnega odbora. Kakor zadeve stojijo trenutno, je državni zbor z resolucijo le seznanjen.
Nato se je začela nezakonita ruska invazija na Ukrajino, ki je odnos slovenske levice do “nerazčiščene zgodovine” in prikritih zavezništev dodatno razgalila. Onkraj javnih besed podpore se je odvila serija glasovanj v Evropskem parlamentu, javnih izjav in odločitev, ki jasno kažejo, da se slovenska zunanja politika po vodstvom Tanje Fajon obnaša drugače, kot govori.
Poslankin – NE – Ukrajini
Ko je bila Tanja Fajon še evropska poslanka, je v enem svojih zadnjih glasovanj glasovala za odložitev pridružitvenih pogajanj EU z Ukrajino. Ko je Ukrajina vendarle pridobila pridobila status kandidatke za članico EU, je zunanja ministrica zapisala: “Veseli me, da se ukrajinske sanje glede EU prihodnosti uresničujejo. Čestitke tudi Moldaviji in Gruziji za pridobljeno potrditev s strani Evropske komisije, da sta na pravi poti. Popolnoma podpiram tudi čim prejšnji napredek zahodnobalkanskih držav na EU poti.” Zunanja ministrica je skušala svoj glas opravičiti, rekoč, da je resolucijo podprla in da glasovala le proti hitrejšemu začetku pristopnih pogajanj.
V enem izmed svojih zadnjih glasovanj v @Europarl_SL je tudi @tfajon iz @TheProgressives, zdaj 🇸🇮 ministrica za zunanje zadeve, glasovala za odlozitev kandidature #Ukraine za vstop v EU. Slovenski @EPPGroup poslanci enoti proti odlozitvi👇. https://t.co/cTQ0an4FTI pic.twitter.com/8hsUoqyznu
— Marta Osojnik (@mosojn) June 17, 2022
Tako je nasprotovala obisku Janše v Kijevu
Nekdanji predsednik vlade je bil v skupini prvih državnikov, ki so v znak solidarnosti odpotovali v Kijev. Fajonova je obisku vehementno nasprotovala z argumenti, da gre za napačen signal, in celo, da je nekdanji predsednik vlade nekakšen zaveznik Vladimirja Putina. Da je šlo za pravi signal, je zadnji pred dnevi potrdil ameriški predsednik Joe Biden, pred njim pa večji del evropskih voditeljev.
Poslušajmo še enkrat, kaj o obisku Kijeva meni aktualna zunanja ministrica @tfajon …👇🏼 pic.twitter.com/sDyj3YbOkA
— Peter Hrastelj (@hrastelj) February 20, 2023
Slovenska javnost sicer ni potrebovala tujih državnikov za potrditev, da so bili Fiala, Janša in Morawiecki pravzaprav na sami avantgardi svetovne politike. To je potrdila tudi sama ministrica, ko se je kmalu po imenovanju odpravila v Kijev.
Kasneje se je zvrstila serija izjav, ki bi jih lahko interpretirali kot enoznačno podporo Ukrajini. Te so prosto dosegljive na spletu. A v vmesnem času in zakulisju javnih nastopov so se v Sloveniji odvijali procesi, ki kažejo na to, da je odnos med Slovenijo in Rusijo skoraj nedotaknjen, ravno nasprotno. Slovenski izvoz v Rusijo je po začetku vojne v Ukrajini naravnost eksplodiral. Postali smo evropski prvaki v rasti izvoza. Več o tem lahko preberete TUKAJ.
Besede podpore so se v zadnjih tednih pomešale tudi z mešanimi signali. Ministrica je na 26. posvetu slovenske diplomacije povedala, da “da mora biti Rusija del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi”. Izjavo so skoraj nemudoma pograbili ruski državni mediji. Več o tem – TUKAJ.
Gal Kovač