Cerarjeva vlada si je za cilj zadala prepoved motorjev na notranje izgorevanje do leta 2030. Le redko kdo pa ve, da smo davkoplačevalci kupcem električnih vozil od leta 2017 podarili že 47 milijonov evrov! Pozablja se tudi, da so električna vozila za okolje celo bolj obremenjujoča, upoštevaje celotni življenjski cikel. Neposrednega onesnaževanja je manj, toda upoštevati gre proizvodnjo baterij in pridelavo elektrike.
Vlada Mira Cerarja je že leta 2017 za Slovenijo sprejela strategijo za prepoved prodaje dizelskih in bencinskih vozil po letu 2030, medtem ko je bila v Evropskem parlamentu sprejeta uredba, ki je uvajala prepoved po letu 2035. Slovenska strategija se je izkazala za nerealno. Strategija iz leta 2017 je predvidevala, da bo do leta 2030 na cestah v Sloveniji že 200 tisoč vozil na alternativni pogon, torej petina vseh. Najbolj optimistični scenarij je za leto 2030 predvideval, da bo na novo registriranih vozil na električni in hibridni pogon znašal kar 50 odstotkov, poroča N1 Slovenija.
V skladu s Cerarjevimi ambicijami bi bila leta 2030 prepovedana registracija novih bencinskih in dizelskih vozil. Po tem letu bi obenem dovolili le še registracijo nizkoemisijskih avtomobilov (izpusti v višini 50 gramov/km). To pa ni izvedljivo za bencinska in dizelska goriva. A celo evropski časovni mejnik (leto 2035) je vprašljiv. Nemčija namreč zahteva izjemo za sintetična goriva, kar bi zadevo utegnilo zavleči za “nedoločen čas”. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo davkoplačevalci za subvencije za ta vozila le v treh letih namenili 47 milijonov evrov!
V letu 2019 smo za spodbujanje električne mobilnosti namenili 12,7 milijona evrov, v letu 2020 14,9 milijona evrov, v letu 2021 pa 19,1 milijona evrov. Podatkov za lansko leto še nimamo. Pretežni del sredstev je bil doslej namenjen subvencijam in ugodnim posojilom Eko sklada. AMZS navaja, da je bilo leta 2019 prodanih 2.542 električnih vozil in hibridov. Leta 2020 je vlada sicer dvakrat znižala subvencije za ta vozila, skupno s 7.500 na 4.500 evrov. Število vlog je vsako leto večje za 60 do 80 odstotkov, kar bi utegnilo privesti do zaprtja razpisa zaradi pomanjkanja sredstev.
Proizvodnja neekoloških baterij in suženjsko delo
“Znižanje spodbud utemeljuje tudi dejstvo, da so v Sloveniji zaradi visokih spodbud cene električnih avtomobilov višje kot v drugih državah EU,” še navaja AMZS. Višje subvencije prinašajo višje postavljene cene s strani avtomobilskih trgovcev. Težave pa prinašajo tudi polnilnice. Za leto 2020 je bilo v načrtu 1200 javno dostopnih polnilnic, na koncu pa je bilo postavljenih zgolj 545. Prav tako je bilo leta 2020 registriranih 3622 osebnih električnih baterijskih vozil, strategija pa jih je predvidevala 5311.
Ključni razlog za slabo prodajo ostajajo visoke cene vozil. Pred meseci pa smo opozorili tudi na moralno sporno pridobivanje kobalta, ki je ključni element za proizvodnjo avtomobilskih baterij. Gre za strupeno substanco, Afričani pa ga pridobivajo v neznosnih, suženjskih razmerah. Več tukaj. Električni avtomobili resda neposredno onesnažujejo precej manj kot avtomobili z notranjim izgorevanjem, zato pa njihova izdelava, zlasti baterij, pomeni ekološko katastrofo. Prav tako je elektriko treba pridelati. Več tukaj.
Domen Mezeg