Poslanec SDS Žan Mahnič je vladi v poslanski pobudi predlagal, naj gradnjo druge cevi Karavank nadaljuje družba, ki že gradi na avstrijski strani predora. V Sloveniji namreč nismo končali še niti razpisa, medtem pa na avstrijski strani dela potekajo že od lanskega septembra. Ob izteku roka konec julija je sicer podjetje Cengiz Insaat ponovno oddalo najugodnejšo ponudbo, kar pa ni pogodu vladajoči politiki, ki si prizadeva, da bi bilo izbrano podjetje Kolektor v lasti Stojana Petriča, člana Foruma 21 Milana Kučana.
Poslanec Slovenske demokratske stranke Žan Mahnič je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s predorom Karavanke. Kot pojasnjuje, začetek postopkov za gradnjo druge cevi predora Karavanke sega v leto 2016, ko je Vlada RS za umestitev druge cevi predora Karavanke s pripadajočo avtocesto sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij na MOP, pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in potem, ko sta Slovenija in Avstrija za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu IPE (Instrumenta za povezovanje Evrope) pridobili nepovratna sredstva (Slovenija 7,95 milijona evrov), se je začela jara kača javnih razpisov, pritožb nanje, razveljavitev in ponovnih razpisov, ki so danes, avgusta 2019, še vedno brez zaključka.
Na avstrijski strani dela potekajo že od lanskega septembra
Medtem pa je avstrijski upravljavec avtocest Asfinag dela na avstrijski strani predora zaupal družbi Arge Swietelsky Tunnelbau. Pripravljalna dela je začel leta 2015, razpis za izvajalca del pa je objavil hkrati z Darsom konec leta 2017. Dela v tunelu na avstrijski strani so stekla septembra 2018, v Sloveniji pa še vedno nismo uspeli zaključiti postopka javnega naročila, ki se je začel decembra 2017. Mahnič je zato dal Vladi RS pobudo, da preuči možnost, ali ne bilo bolj smotrno in racionalno, če gradnjo druge cevi predora Karavanke z avstrijske strani nadaljuje kar družba Arge Swietelsky Tunnelbau. Bilo bi gotovo veliko hitreje, predvsem pa za slovenske davkoplačevalce občutno ceneje.
Domači gradbinci očitno načrtno ovirajo postopek izbora izvajalca
Kot je še pojasnil Mahnič, vse od prvega razpisa za izvedbo tega projekta prihaja do zlorabe veljavne zakonodaje o javnem naročanju oziroma do poskusov nekaterih (domačih) gradbincev, da z očitno načrtnim oviranjem postopka izbora izvajalca prisilijo Dars, da ne izbere tehnično in cenovno najustreznejšega ponudnika, pač pa dražjega, tehnično in strokovno ne dovolj usposobljenega ponudnika, ki bo prav zato izvedbo projekta sposoben zagotoviti le z novimi in novimi aneksi ter več deset milijonov evrov dražjo investicijo.
Globoki državi ni pogodu, da je podjetje Cengiz Insaat ponovno oddalo najcenejšo ponudbo
Do izteka roka konec julija je sicer Dars prejel pet ponudb, med katerimi je bil, kot smo na Nova24TV že poročali, najcenejši turški Cengiz Insaat, ki je podal ponudbo v višini 99,6 milijona evrov. Druga najugodnejša ponudba je prišla s strani grškega podjetja J&P Avax v višini 115 milijonov evrov, šele na tretje mesto pa se je uvrstila skupna ponudba Petričevega Kolektorja z Rikom in turškim podjetjem Yapi Merkezi v vrednosti 121 milijonov evrov. Drugo cev karavanškega predora bi podjetje Implenia Österreich gradilo za 121,5 milijona evrov, največ davkoplačevalskega denarja, 122,2 milijona evrov, pa zahteva gorenjska gradbena družba s češkim Metrostavom, ki je sicer marca lani dala drugo najugodnejšo ponudbo.
Požareport napoveduje zamenjavo članov uprave Darsa, Petriča pa brani kar hišni ekonomist skrajne Levice Damijan
Glede na to, da je lastnik Kolektorja Stojan Petrič viden član Foruma 21 Milana Kučana, ne čudi, da je tako dolgo uspešno prelagal postopek pregleda in ocenjevanja ponudnikov za gradnjo predora. Ne gre spregledati poročanja Požareporta, ki je napovedal, da se konec avgusta obeta menjava članov uprave Darsa, ki več kot očitno niso pogodu globoki državi. Namreč, tako predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic kot član uprave Vili Žavrlan si zadnja leta prizadevata za izbiro ponudnika, ki bo dal najcenejšo in najkvalitetnejšo ponudbo. Ker pa je Kolektor cenovno nekonkurenčno podjetje, želi razliko globoka država nadoknaditi z inovativnim marketingom. Na Petričevo stran se je tako postavil tudi hišni ekonomist skrajne Levice Jože P. Damijan, ki je javnost poskušal prepričati, da naj bi bilo za makroekonomijo Slovenije precej ugodneje, če posel dobi slovensko podjetje. V Večeru je pred kratkim izpostavil kar: “Pri gradbenih poslih, ki se financirajo iz javnih sredstev, moramo gledati celotne makroekonomske učinke – in ne zgolj končne cene.” Ko je z zapisom stopil v bran globoki državi, je očitno pozabil, da niti en ponudnik iz Slovenije ne nastopa samostojno, saj vsi nastopajo kot podizvajalci tujim izvajalcem, ki imajo ustrezne reference!
Rok Krajnc