Pred dvema tednoma smo poročali o zdravstvenih težavah gasilcev, ki so bili v času požara v Kemisu na Vrhniki prvi na prizorišču dogodka in so s svojim pogumom in znanjem preprečili še precej hujšo katastrofo. Pisali smo, da bi lahko v kemičnem obratu zagorelo še precej več nevarnih snovi, lahko bi prišlo do eksplozije v masi in posledične tragedije, a so ob nujnem sodelovanju direktorja Emila Nanuta gasilci še hujšo eksplozijo preprečili. Toda, čeprav so posredno rešili številna življenja, si gasilci še vedno niso povsem na jasnem, kakšna je usoda njihovih življenj, torej, kaj so tistega usodnega majskega večera vdihavali oziroma kakšne nevarne snovi je absorbiralo njihovo telo. Poročali smo, da so številni zaradi težav z dihanjem pomoč poiskali na Golniku, kar so skušali v Kemisu nato zanikati v popravku, ki so ga naslovili na naš medij. Zavajali so javnost, da nihče ni bil hospitaliziran, a to seveda še ne pomeni, da gasilci niso bili na Golniku in da niso čutili posledic vdihavanja strupenih snovi. Številni naši sogovorniki, ki so želeli ostati anonimni, so poročali o težavah z dihanjem, pekočem občutku v grlu in na jeziku, enemu so zdravniki celo dejali, da so njegova pljuča tako onesnažena, kot da bi kadil 40 let. A sogovornik pravi, da v življenju ni prižgal še nobene cigarete!
Na Novi24TV smo zdaj pridobili nove podatke, da so imeli težave z dihali tudi nekateri uslužbenci sosednjega Komunalnega podjetja Vrhnika, a se je njihova direktorica zganila prej kot Kemis in jih je poslala na preventivni zdravstveni pregled. Je pa tudi Kemis klonil pod medijskimi pritiski in gasilcem v navezi z državo omogočil zdravniške preglede pri prof. dr. Metodi Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Doktorico sicer zelo skrbi, ker Kemis ni priskrbel podatkov o tem, katere kemijske snovi so gorele, hkrati pa opozarja, da je šlo v zrak na stotine ali celo več tisoč strupenih kemijskih spojin. Ker tega verjetno nikoli ne bomo izvedeli, vsem Vrhničanom svetuje preventivni zdravstveni pregled, kot ga v teh dneh pri njej opravljajo najbolj izpostavljeni – torej gasilci.
Bili smo na obisku pri prof. dr. Metodi Dodič Fikfak na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, ki nam je potrdila, da na preglede vsak dan redno prihaja po 12 gasilcev. Ker jih je v gašenju požara v Kemisu, nekateri med njimi (o tem smo že pisali) niso bili ustrezno zaščiteni z dihalkami, sodelovalo skoraj 300, bodo pregledi potekali še v prvi polovici meseca julija. Dodič Fikfakovo izjemno veseli, ker so se gasilci na pobudo odzvali v velikem številu. Doktorico smo spraševali, na kakšen način potekajo pregledi, povedala nam je, da imajo pri ljudeh, ki so izpostavljeni požaru, na njenem inštitutu izkušnje predvsem s področja literature.
Na inštitutu se v svojih raziskavah opirajo na posledice rušenja dvojčkov v New Yorku in nesreče v Sevessu
“Naslanjamo se na rezultate preiskav na ljudeh, ki so 11. septembra leta 2001 prisostvovali rušenju dvojčkov v Svetovnem trgovinskem centru. Opiramo se tudi na raziskave po nesreči v Sevesu v Italiji in drugih večjih požarišč in nesreč, ko so ljudje izpostavljeni prašnim delcem in kemikalijam,” pravi naša sogovornica, ki pojasnjuje, da se na zdravju prizadetih posledice kažejo v štirih različnih učinkih. Najprej zdravniki pričakujejo akutni učinek, ki je opazen v dneh in tednih neposredno po nesreči, medtem ko se subakutni učinek razvije šele po treh mesecih. Potem je govora še o odloženih učinkih, ki se pojavijo po nekaj letih, medtem ko so najpoznejši učinki vezani na nastanek rakavih obolenj, ki se pojavijo šele po več desetletjih.
Čeprav so gasilce začeli pregledovati šele po 13. juniju, slab mesec dni po nesreči, to vseeno ni prepozno, da ne bi zdravniki prepoznali določenih posledic akutne faze. Dodič Fikfakova težavo sicer vidi v tem, da slovenska zakonodaja ne predpisuje obveznih zdravstvenih pregledov po takšnih nepredvidenih nesrečah, zato je na ljudeh, da se v čim večjem številu odzovejo na ponujene zdravniške preglede.
Kemis zavaja javnost: Gasilci in komunalni delavci so res imeli težave z dihali, iskali so zdravniško pomoč
Kaj se je torej dogajalo z gasilci neposredno po nesreči? Na Novi24TV smo z nekaterimi, ki pa so zaradi določenih pritiskov višjih instanc želeli ostati anonimni, govorili o njihovih težavah z dihali, zdaj pa razkrivamo, da so nad podobnimi težavami tožili tudi posamezni zaposleni v sosednjem Komunalnem podjetju Vrhnika. Gre predvsem za tisto izmeno, ki je v času gašenja požara odpirala dodatne cevi za vodo in bila vdihavanju strupenih kemijskih snovi v ozračju najbolj izpostavljena. Dodič Fikfakova pravi, da je lahko akutni in subakutni prah, ki so ga gasilci in delavci vdihavali, povzročil vnetja malih dihalnih poti, ki se kaže kot bronhiolitis. Sicer na Golniku niso potrdili nobenega takšnega primera, čeprav so ljudje tožili nad oteženim dihanjem, pekočim občutkov v grlu, na jeziku in koži. Bojda je obstajal samo sum, da je lahko šlo za takšno bolezen. Po besedah Dodič Fikfakove je sicer še precej več ljudi kot na Golniku pomoč iskalo na centru za zastrupitve.
Dodič Fikfakova je požar v Kemisu primerjala tudi z znano nesrečo v mestu Seveso v Italiji. “Razlika je, da so imeli v Sevesu zgolj eno snov, ki se je sprostila v okolico in jo zastrupila, saj je bila njena koncentracija ogromna. Ljudje so tako že po enem tednu zbolevali, zastrupljeni so bili z dioksinom. Posledice so tam, kot veste, znane še danes. V Kemisu pa je gorelo na stotine ali celo na tisoče kemijskih snovi,” opozarja naša sogovornica, ki pojasnjuje, da lahko pri gorenju nastajajo tudi nove nevarne snovi. “Prvi dan, ko je v Kemisu gorelo, so nastajale ene snovi, v naslednjih dneh, ko je samo še tlelo, pa so nastajale popolnoma druge kemijske snovi!”
Razočarana nad (ne)sodelovanjem Kemisa – Nanut ni sporočil, katere kemijske snovi so gorele, delo je zato zelo oteženo
Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa so bili zaradi zdravja gasilcev ves čas v navezi z direktorjem Kemisa, Emilom Nanutom, od katerega so zahtevali natančne podatke o tem, kaj je gorelo. Nad tistim, kar so dobili, so bili izjemno razočarani – direktor jim je namreč poslal tisto, kar je bilo na razpolago tudi novinarjem, torej ohlapne opise snovi, kar pa je premalo, da bi strokovnjaki vedeli, kaj je iz njih nastajalo pri gorenju.
“Naj bom konkretna. Če so nam napisali, da je gorela plastika, nam to popolnoma nič ne pomeni, saj poznamo ogromno vrst plastike. V Kemisu je bilo prisotnih na stotine snovi, za katere nimamo podatkov, kaj kemijsko sploh so. Moja funkcija kot zdravnice pa je takšna, da moram točno vedeti, čemu so bili ljudje izpostavljeni, saj samo tako lahko pri človeku natančno iščem, kaj lahko pričakujem. Tako pa imamo trenutno podatke samo o tem, kaj je bilo v Tojnici in po tem se zdaj usmerjamo,” pravi zdravnica. V Tojnici pa je bil po njenih besedah prisoten pravi “koktejl kancerogenov”. Ker so Tojnico čistili ljudje iz podjetja Drava, zdaj temeljito spremljajo tudi njih. Ocenjujejo, da bodo z večjo gotovostjo lahko iskali pravilen morebiten razvoj bolezni.
Gasilci tudi zdravnici potrdili nepravilnosti v Kemisu – Ni bilo obvezne požarne zaščite (šprinklerjev)
Strošek posameznega pregleda gasilca je sicer relativno nizek za takšno nesrečo, od 70 do 100 evrov. Gasilcem, ki so bili med najbolj izpostavljenimi, so vzeli še dodaten vzorec krvi in plazme, ki so jo zamrznili. “To pomeni, če se bi kdajkoli odkrilo, kaj je v Kemisu dejansko gorelo, kar pa močno dvomim, bi se lahko tudi čez 20 ali 30 let vrnili preučevati krvno sliko in ugotovili, koliko snovi je bilo prisotnih v krvi. Lahko bi bilo govora o nečem, na kar zdaj sploh nismo pomislili,” pravi zdravnica.
Naša sogovornica je tudi opozorila, da je bilo v Kemisu veliko nepravilnosti. Nad zabojniki, ki so goreli, bi namreč morali biti nameščeni šprinklerji, t. i. aktivna požarna zaščita, ki je sestavljena iz vodovodnega sistema, ki prek šprinklerskih črpalk zagotavlja zadosten tlak in pretok v sistem. Gasilci so ji potrdili, da tega niti po naključju ni bilo.
A kako priti do podatkov, kaj vse je še gorelo v Kemisu, ki jih Emil Nanut nima ali pa jih noče posredovati ne zdravnikom, ne javnosti? “Praktično nemogoče, zelo sem prepričana, da do teh podatkov nikoli ne bomo prišli. Ravno zato vsakega gasilca natančno sprašujemo o njegovi izpostavljenosti. Vsakega od tristotih vprašamo, kaj so gasili in če so to videli, toda vedeti morate, da je bilo zelo črno in da jih večina ni veliko videla.” V posameznih zabojnikih je bilo od 15 do 20 različnih snovi, mešanice kemikalij. Če pa bi bili pregledi opravljeni že v prvih treh dneh po požaru, pa bi lahko po mnenju Dodič Fikfakove ugotovili tudi, katera organska topila so gorela.
Vrhničani bi morali na pregled, saj nihče točno ne ve, kaj so vdihavali skozi meglo in kakšne so lahko posledice za zdravje
Zdravnica še meni, da bi Kemis absolutno moral imeti vse podatke. Ker tega ni, pa svojega dela na inštitutu ne morejo opraviti tako učinkovito, kot bi ga sicer. Zato je tudi težko pričakovati, da bo strah med Vrhničani pojenjal, če pa jim nihče točno ne pove, kaj so vdihavali, ko se je v noči na 16. maj nad njihovo mesto spustila megla, ki so jo vdihavali. Ni namreč skrivnost, da so se na molekule vode vezale številne strupene snovi v ozračju.
“Res je, nad Vrhniko se je naredila prava kupola. Ljudi, ki pridejo k nam na pregled, še vedno sprašujemo, kje so vonjali snovi, presenetljivo veliko pa mi jih je dejalo, da je bilo močnejši vonj zaznati zunaj Vrhnike, v okoliških vaseh, kot pa v samem mestu,” še dodaja Metoda Dodič Fikfak, ki zato prav vsem prebivalcem tega kontaminiranega območja svetuje, naj pridejo na podobne temeljite preglede, kot jih v teh dneh opravljajo gasilci. “Utopično pa je zdaj pričakovati, da bomo Vrhničanom odvzeli kri in takoj nekaj našli. Treba je odvzeti zelo dobro anamnezo in zelo dobre podatke o izpostavljenosti ter te ljudi dalj časa spremljati!”
Najmanj, kar bi država morala narediti za Vrhničane, pa je po besedah Metode Dodič Fikfak to, da bi ljudi temeljito spremljala naslednjih 20 do 30 let, da se ne bi zgodilo tisto, kar se je zgodilo v primeru Industrije usnja Vrhnika (IUV), ko se je na posledice za zdravje prebivalcev preprosto pozabilo.
Nanut se ne želi pogovarjati z Novo24TV, poslal nam je zgolj popravek
Kemis smo ponovno pozvali, naj vendarle, če že nam novinarjem noče, vsaj zdravnikom sporoči natančne podatke o kemijskih spojinah, ki so gorele v njihovem obratu. Kaj in če nam bodo odgovorili, bomo poročali v prihodnjih dneh. Direktor Emil Nanut sicer vse od začetka junija, ko smo prvič objavili prispevek o težavah z zdravjem gasilcev in nepravilnostih v njegovem podjetju, ne želi govoriti z nami. Poslal nam je le popravek, v katerem med drugim trdi, da so navedbe naših anonimnih virov, da so v Kemisu goreli tudi dokazi o prepovedanih mamilarskih poslih, povsem neresnični, kar smo tudi objavili.
Toda določeni dvomi ostajajo – zakaj Kemis ne želi sporočiti javnosti, kaj vse je gorelo v njegovem obratu? Izvedeli smo, da so določeni pomembni posamezniki prejeli več anonimnih klicev iz Italije, ki namigujejo, da je Kemis sodeloval z neapeljsko mafijo Camorro, ki naj bi svoje odpadke prodajala tudi na Vrhniko. Virov še nismo uspeli preveriti, zato je nemogoče trditi, ali se v tem skriva kaj resnice. Zakaj je bil nadstrešek, za katerega je Kemis gradbeno dovoljenje dobil tri tedne pred nesrečo, na satelitskem posnetku viden že leta 2013, če pa v Kemisu trdijo, da niso imeli nobenih črnih gradenj? Bomo pa naše bralce o novih odkritjih v aferi Kemis na našem mediju še naprej podrobno obveščali.
T. F.