V času Janševe vlade se je vsaka kadrovska menjava na policiji, pa naj je bila še tako benigna, medijsko pospremila kot “rušenje temeljev pravne države”. Pri tem je prednjačil portal Pop TV in novinar Jure Tepina, za katerega je včasih videti, kot da je zaposlen na policiji, saj ima vedno kakšno “neuradno, a zanesljivo informacijo” iz nedrja policijske uprave. Potem je prišla “svoboda” in zloglasna “depolitizacija” policije. Najprej so prišle kadrovske čistke, ki so bile tako brutalne, da je odstopila celo ministrica za notranje zadeve, potem ko je predsednik vlade Robert Golob neposredno vplival na kadrovanje policistov, ki bi potencialno preiskovali tudi njega. Kako pa si depolitizacijo predstavlja “Golobova” civilna družba, pa smo videli komaj pred kratkim po podnebnem protestu mladih protikapitalističnih radikalcev.
Inštitut 8. marec je zapisal sledeče: V petek je potekal podnebni štrajk. Na njem smo od vlade zahtevali, da se resno, nemudoma in socialno pravično spopade s podnebno krizo in v zvezi z njo sprejme tudi konkretne sistemske ukrepe. A na shodu se je zgodilo tudi nekaj, česar nismo pričakovali, česar pa smo vajeni iz časa prejšnje vlade. Popisovanje naključnih oseb, ki so se shoda udeležile. Izvajanje pritiskov. Grožnje Joca Pečečnika z napovedjo tožb udeležencem in udeleženkam shoda. Takšna dejanja obsojamo. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo tovrstna dejanja zelo jasen namen: utišanje kritičnih glasov. Na to nismo pristali ob kapricioznih ukrepih prejšnje oblasti. Na to nismo pristali, ko smo se postavili za delavce in delavke javne RTV. Na to nismo pristali, ko smo se borili za čisto vodo. In tudi ne bomo zdaj. Vse popisane osebe se lahko v primeru pravnih postopkov obrnejo na ̌, kjer bodo preučili možnosti za zahtevo sodnega varstva. Dostopni so na elektronskem naslovu: [email protected].
Kako si 8. marec predstavlja depolitizacijo
Skušajmo razvozlati njihovo sporočilo o tem, kako si predstavljajo depolitizacijo policije in najbrž tudi tožistva:
Ko protestirajo “naši”, potem policisti ne smejo popisovati oseb, ki se udeležujejo zbora, saj gre za nezakoniti pritisk – to pa se lahko mirno počne na protestih gasilcev in upokojencev.
Če podnebni aktivisti vdrejo na zasebno lastnino in začno tam graditi drevesa, mora biti lastnik zemljišča tiho, saj gre v primeru protesta lastnika za “zelo jasen namen”, in sicer “utišanje kritičnih glasov”. Če torej nočete biti obtoženi utišanja kritičnih glasov, nikar ne kličite policije, ko vam bodo podnebni aktivisti na zelenici pred hišo podrli bazen in zasadili sadike mladih dreves. Policisti pa takšnih prijav proti “našim” protestnikom sploh ne smejo obravnavati ali podati ovadbe tožilstvu, saj je vendar jasno, da se “naši” borijo za boljši svet.
Če se vendarle zgodi, da se kakšen od “naših” znajde v postopku, se lahko obrne na pravno mrežo – zloglasno nevladno organizacijo, ki je pomagala pisati neustavni zakon o RTV, sicer pa je bila v preteklosti znana po tem, da je migrantom v Bosni in na slovensko-hrvaški meji delila pamflete, kako se predati slovenski policiji in maksimizirati možnost za podajo prošnje za azil namesto deportacije.
Zakon prvorazrednih
Če povzamemo, gre torej za neuradni, nezapisani zakon prvorazrednih in drugorazrednih, ki je v resnici osnovna ideja depolitizacije.
“Opaaaa gdč. Nika, to pa je oz. bo depolitizacija Policije v praksi, mar ne? Bo treba le interpelirati MZZ Poklukarja ali kar celo vlado? Morda pa bi veljalo vključiti še Ustavno sodišče? A (še) ne?” je komentiral nekdanji evropski poslanec Jelko Kacin.
Klic po prvorazrednosti skrajno leve “Golobove” civilne družbe je prepoznal tudi prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša, ki je na twitterju zapisal: “Da se ve! Za prvorazredne zakoni ne veljajo. To pa bi Policija menda že morala vedeti. Če si iz 8. marca, si vendar nedotakljiv.”
Prave barve
Videti je, da je družbeno-politično protestniško gibanje, sestavljeno tako iz starih partijcev kot njihovih mladih potomcev, zdaj vendarle pokazalo prave barve. Pod krinko boja za demokracijo in svobodo so pokazali, da si svobodo predstavljajo tako, da so oni svobodni tako kot v bivši državi, preostali pa smo njihovi služabniki, ki se moramo držati pravil. Po tej definiciji smo bili Slovenci kar 46 let (od 1945 do 1991) “depolitizirani”.
Andrej Žitnik