Slovenija je v zadnjih letih doživela dve veliki krizi, vendar sta razkrili prave voditelje in tiste, ki v teh kritičnih časih stisko ljudi izkoriščajo v lastne ali pa politične namene. Medtem ko je leva vlada v času krize v pandemiji javno hujskala narod, naj se upira ukrepom in to v lastno škodo, je danes opozicijska SDS stopila v pomoč ljudem skupaj z aktualno oblastjo.
Skupaj zmoremo, je prepričana največja opozicijska stranka SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu. Odnos Slovenske demokratske stranke v kriznih situacijah dokazuje, da je v teh časih potrebno stopiti skupaj, ne glede na razlike. Nasprotno od tega, kar je počela levica v času pandemije, ko je narod hujskala proti vladi in spodbujala k nasilnim protestom.
“Ko nas vse zadane nesreča, @strankaSDS ne kolesari po trgih in protestira proti @vladaRS, ampak pomaga po svojih močeh. #SkupajZmoremo,” je zapisal na Twitterju prvak opozicijske SDS Janez Janša, ki je tudi na Svetu za nacionalno varnost poudaril, da moramo stopiti skupaj.
Ko nas vse zadane nesreča, @strankaSDS ne kolesari po trgih in protestira proti @vladaRS, ampak pomaga po svojih močeh. #SkupajZmoremo 👍🇸🇮 https://t.co/XFY8FoNiqb
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 5, 2023
“Razprava o tem kaj bi lahko storili in kaj bi lahko zmanjšalo drastične posledice te ujme, lahko počaka. V tem trenutku se je potrebno osredotočiti na to, da se preprečijo nadaljne škodljive posledice poplav, pa tudi toče, ki je prizadela kmetijstvo.” Da Janša resno misli je dokazal v času pandemije, ko je hitro in učinkovito s svojo vlado sprejemal in izvajal ukrepe, enako dokazuje danes, ko je tudi sam poprijel za delo in pomagal.
#SkupajZmoremo pic.twitter.com/BEnuGtctuP
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 5, 2023
Janez Janša je poudaril, da bo potrebno v tem poletju spremeniti prioritete. So stvari, ki so bile morda še včeraj nujne, pa so danes manj nujne, ker se je potrebno osredotočiti na odpravo posledic, meni. “To je tudi čas, da damo na mizo vse stvari, ki niso bile storjene zaradi birokratskih ovir in da v ta interventni zakon vključimo tudi ukrepe, ki bodo omogočile prevenitvno ravnanje”.
Če se vrnemo nazaj v čas pandemije in covida-19, se dobro spomnimo, kako hudo je bilo. Covid je prizadel najbolj ranljive, za nekatere je bilo pogubno. Ljudje so izgubljali svojce in svoje bližnje, Janševa vlada pa se je resno lotila ukrepov, s katerimi je želela vsaj omiliti stanje in preprečiti marsikatero nadaljnjo okužbo ali smrt. Seveda so bili za to potrebni ukrepi in to je bilo logično vsakemu, razen levi vladi, ki je namerno spodbujala ljudi, naj se ukrepom uprejo. Zakaj? Iz lastne koristi in iz političnih razlogov. “Ko smo zdr. delavci med covidom prosili za pomoč, je levica nagajala, protestirala, minirala ukrepe “brala ustavo” in nas obtoževala diktature. Požvižgali so se na enotnost, naše delo je bilo težje. Danes? Pomagajmo, kjer lahko. Ta vlada si vas ne zasluži – vaš sokrajan pa,” je na Twitterju zapisal specialist za nalezljive bolezni Federico V. Potočnik.
Začelo se je s prvim petkovim protestom, ko so protestniki kolesarili v Ljubljani, se je pa vse skupaj nadaljevalo in ekspandiralo v nasilne proteste, spodbujanje nasilja in sovraštva, izgrede in uničevanje tuje lastnike. Ko je bilo takrat potrebno stopiti skupaj, leva vlada ni bila zmožna videti izven svojega mehurčka. Pri tem so sodelovali tudi tranzicijski osrednji mediji in del takratne opozicijske politike (propadla “lokostrelska koalicija” KUL) z nenehnim hujskanjem, pozivanjem na proteste in vsesplošni protivladni agitaciji. V letu in pol so ustvarili naboj, ki se je sprostil ob nasilnih izgredih pred parlamentom v Ljubljani.
Spomnimo se akcije pljuvanja poslancev in drugih visokih državnih funkcionarjev, uporabe pirotehničnih sredstev ter metanje granitnih kock (celo steklenic), čemur smo bili priča na zloglasnem razbijaškem protivladnem mitingu 5. novembra 2020, ko je protestiralo kriminalno podzemlje z vodjo Anisom Ličino na čelu. Za povrh vsega so dogajanje popestrili tudi razni verski blazneži (salafisti), denimo Samir Balić, Antifa teroristi in nogometni navijači skupine Green Dragons. Prav tako je morala policija enako kot 5. novembra lani uporabiti vodni top, obenem pa še solzivec.
Omeniti gre še nadlegovanja direktorja NIJZ Milana Kreka s strani pevca Zlatana Čordića – Zlatka, streljanje policistov z vodnimi pištolami, grožnje s smrtjo v obliki grafitov in grozilnih pisem z obglavljenjem premierjeve družine, pisanje grafitov, zlasti svastik na ministrstvih, nadlegovanje poslancev v zasebnem življenju, grožnje zaposlenim na ministrstvih, razkazovanje zadnjic in genitalij na javnih dogodkih, motenje državnih proslav, novačenje narkokriminalcev za javne protivladne aktivnosti (Anis Ličina), organiziranje nasilnih izgredov, na katerih so bile žrtve celo fotoreporterji in novinarji (Vladimir Vodušek in Borut Živulovič), grožnje z obešanjem in gorjačo poslancem ter javno zažiganje ter kamenjanje podob državnikov (Janše in Aleša Hojsa).
Tanja Brkić