Medtem ko predsednik vlade Robert Golob “pleše” z upokojenci, strokovnjakinja za dolgotrajno oskrbo Alenka Terlep opozarja na resna vprašanja glede zakona o dolgotrajni oskrbi in svari, da bomo vsi zelo razočarani. “Govorimo o stotinah milijonov evrov, še vedno pa ni povsem jasno, kaj bomo za to dobili in kakšni bodo dejanski stroški,” poudarja strokovnjakinja Alenka Terlep, ki pojasnjuje, da trenutni mehanizmi in pogoji za dostop do dolgotrajne oskrbe niso ustrezno opredeljeni.
Od 1. julija bomo začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar bo poseglo v proračun delodajalcev, zaposlenih in upokojencev. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je po poročanju osrednjega medija izjavil, da “brez prispevka ni dolgotrajne oskrbe”, vendar Alenka Terlep opozarja, da bo kljub temu plačevanje prispevka precejšno breme, ni pa nujno, da bomo dejansko deležni storitev dolgotrajne oskrbe. “Do dolgotrajne oskrbe ne bo upravičen kar vsakdo,” je dejala v podkastu Ob osmih.
Terlep opozarja, da se urejanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki traja že 20 let, še vedno premika zelo počasi. “Ministrstvo za solidarno prihodnost se sooča z velikimi izzivi in zdi se, da si želijo, da o teh težavah ne bi preveč govorili, ker bomo vsi razočarani.” Spomnila je tudi, da mnogi državljani svojih pravic do dolgotrajne oskrbe ne bodo mogli uveljaviti, ker bo postopek dolgotrajen in zapleten.
Mnogi zahtevajo zamik plačevanja
Delodajalci zahtevajo zamik plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, dokler ne bodo znani konkretni stroški in koristi, ki jih bo ta prinesel. Trdijo, da bi lahko v prihodnjem letu plačali 300 milijonov evrov preveč. Vladna stran se je v pogajanjih o pokojninski reformi trudila doseči dogovor, da se prispevne stopnje za delodajalce ne zvišujejo, vendar delodajalci tega ne sprejemajo, kar vodi v dvome o preglednosti in ciljih zbiranja sredstev. Predlog SDS, da bi uvedbo prispevka zamaknili za eno leto in šele takrat pregledali stroške, je bil zavrnjen. Za zamik so tudi občine, pomisleke imajo socialnovarstvene ustanove.
Ministrstvo še ni predstavilo natančnih ocen potrebnih sredstev. Neuradni podatki nakazujejo, da bi letos lahko ostalo 180 milijonov evrov. “Po zakonu bi morali ta denar zbirati na ločenem računu za peti steber na zdravstveni zavarovalnici. Pa vendar to še ni urejeno: ni še urejen informacijski sistem, ne vemo, kako se bo nakazoval denar, kako ga bodo pridobivali izvajalci, predvsem pa za ta denar, ki se bo zbiral, ni ločenega računa. Lahko se sprašujemo, ali bomo likvidni, lahko se sprašujemo tudi o preglednosti pretakanja sredstev in o dvomih, ki jih je svojčas o ZZZS-ju izražal tudi predsednik vlade, ampak o tem bomo očitno morali govoriti pozneje.”
Oskrba na domu, ki se bo začela julija, bo temeljila na ocenjevanju preko centrov za socialno delo, pričakovati je precejšen naval. “Najbrž se bodo prijavili tisti, ki imajo pomoč že danes, in tudi tisti, ki je sploh nimajo, odločbe bomo čakali tri mesece ali več, ne vemo. Norma je od 20 do 110 ur pomoči na mesec. Če bo kdo menil, da je prikrajšan, se bo lahko pritožil na drugostopenjski organ, tam pa bo lahko čakal eno leto – lahko se zgodi, da te oskrbe nikoli ne bo pridobil.” Alenka Terlep opozarja, da bodo sredstva zdaj financirale občine, kar odpira vprašanja o upravljanju teh sredstev.
Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo lahko prejeli institucionalno oskrbo ali denarni prejemek, ki pa bo morda nižji od obstoječih prejemkov za pomoč. Obstajajo pomisleki o tem, kako bo kadrovska pomanjkljivost vplivala na dostopnost oskrbe, kar bi lahko vodilo do zlorab in nekvalitetne oskrbe. Decembra pričakujejo uvedbo institucionalne oskrbe v domovih za starejše, vendar še vedno ni jasno, koliko sredstev bo potrebnih in koliko ljudi bo to lahko koristilo. Odprta ostajajo vprašanja o financiranju in učinkovitosti novega sistema.
T. B.