V ponedeljek je očitno mogoče, sodeč po nekaterih informacijah, pričakovati novo upravo državnega Telekoma. Predvidena je namreč seja novega nadzornega sveta, ki ga vodi dolgoletni član tranzicijskega omrežja v Slovenij Žiga Debeljak, sicer tudi predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kot kaže, se članstvo v upravi nasmiha razvpiti Lidiji Glavina, razkriva Požareport.
Lidija Glavina, nekdanja šefica SDH v času vlade Mira Cerarja, ki sicer uporablja tudi tujo različico imena Lidia Glavina, je že navajena, da je bogato plačana za malo dela. Kot kaže, pa si ta sedaj po navedbah virov novinarja Bojana Požarja želi, da bi se zavihtela na Telekom kot članica uprave.
Uživa podporo starih struktur
Glavina je v času, ko je vodila SDH, zasedala mesto prve nadzornice v Telekomu, potem ko je na tem mestu zamenjala predsednika uprave Modre zavarovalnice in turbokapitalista Boruta Jamnika. Če bi kdo pomislil, da je uresničitev njene želje zaradi njene preteklosti povsem neverjetna, pa viri omenjenega portala opozarjajo, da ima Glavina zadostno zaslombo. Podpirajo jo namreč stare strukture, povezane z nekdanjimi slovenskimi in jugoslovanskimi tajnimi službami. Dober primer, ki to dokazuje, je, kako se je ženska iz slovenskega zamejstva kar čez noč zavihtela na vrh SDH. “Golob ji tudi osebno ogromno dolguje, saj mu je, ko je prevzela in vodila Slovenski državni holding, trasirala delno privatizacijo GEN-I prek znane in sporne pogodbe z Elektrom Ljubljana,” poroča portal.
Ko se je njeno ime pojavilo v zvezi z mestom nove članice uprave Telekoma, je med poznavalci poslovno-politične scene završalo. To seveda ne čudi, saj se Glavinove drži “pestra” preteklost. Spomnimo. Cerarjeva vlada je bila tista, ki je Glavino spravila na vrh SDH. Nadzorniki SDH so jo 23. februarja 2017 imenovali na mesto predsednice uprave za mandatno obdobje štirih let. Nadzirala je delovanje državnih podjetij, med njimi seveda tudi Gen-I. Kot predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) v času Cerarjeve vlade je prejemala plačo v vrednosti 11 tisoč evrov, nato pa je bila tik pred božično-novoletnimi počitnicami navkljub grožnji vala stavk za višje plače po državi deležna krepkega povišanja plače (fiksna plače je bila povišana na 15.496 evrov). 27. marca 2019 pa so takratni predsednik nadzornikov Igor Kržan, Karmen Dietner, Duško Kos in Janez Vipotnik potrdili sporazum o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave SDH.
Na strani nadzornikov je vladala velika kooperativnost
Po poročanju Demokracije odstop Glavine ni bil prostovoljen, kot je bilo mogoče slišati uradno. Posloviti naj bi se namreč morala zaradi tedanjega premierja Marjana Šarca. Predstavnik LMŠ v nadzornem svetu SDH Igor Kržan pa naj bi bil tisti, ki je zahteval njen odstop. V sporazumu pa naj bi se nadzorniki v zameno za to zavezali, da se Glavino do 31. maja 2020 zaposli na mesto svetovalke uprave. V skladu s sprejetim sporazumom naj bi Glavina obdržala plačo predsednice uprave v višini 10.974,87 evra “s pravico do avtomobila, plačilom goriva, telefona, prenosnega računalnika, prostorov za delo …”, pa navajajo pri Siolu.
Kot poroča Siol, je bila v sporazumu Glavine z nadzornim svetom vsebovana tudi določba, da ji pripade odpravnina v enkratnem znesku v višini neizplačanih plač do konca obdobja zaposlitve, če bi si našla zaposlitev drugje že leta 2019. Nadzorniki so bili več kot očitno pripravljeni odšteti lep denar, da bi se je rešili. V skladu s sporazumom, ki je bil podpisan 15. julija 2019, je Glavina za 12 dni svetovalnega dela za SDH 5. avgusta istega leta dobila plačo v znesku 5.705 evrov. Povrhu pa ji pripadla še velikanska odpravnina “za neizplačane plače do konca leta” v vrednosti 54.774 evrov. Glavina se je zaposlila v italijanski podružnici energetskega podjetja Gen-I.
Po SDH v podružnico Gen-I v Italijo
Sredi leta 2019 je zaslediti poročanja, da naj bi bila Glavina v podružnici Gen-I v Milanu zadolžena za pospeševanje prodaje. Kakorkoli, očitno je tam napredovala vse do mesta direktorice. V zvezi s tem smo že poročali, da naj bi to službo dobila kot nagrado, ker je poskrbela za vstop Gorenjske banke v lastniško strukturo Gen EL. Če bi kdo pomislil, da si je položaj prislužila na račun povečanja dobička, se je uštel. Če je bil leta 2016 zabeležen čisti dobiček v vrednosti 117 tisoč evrov, ga je bilo leta 2020 zgolj še 15 tisočakov. Zgodba močno spominja na Golobovo portretiranje samega sebe kot uspešnega podjetnika v času, ko je zasedal mesto predsednika uprave Gen-I. Pri več kot dveh milijardah prometa je namreč ustvaril zgolj 15 milijonov evrov dobička.
Omeniti je potrebno, da se je sicer v zvezi s pogodbo, na podlagi katere je Glavini pripadla zajetna odpravnina, angažirala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je že v samem osnutku poročila ugotovila, da so nadzorniki presegli svoja pooblastila, uprava pa se temu ni uprla in je le slepo sledila. V luči čakanja na končno poročilo glede zadeve, s pomočjo katere si je Glavina pridobila veliko premoženjsko in nepremoženjsko korist, pa je prišlo do spremembe zakonodaje. To v praksi pomeni, da KPK ni bila več pristojna za ugotavljanje korupcije. Kakorkoli, glede na pestro preteklost Glavine je “zanimivo”, kako mediji ne problematizirajo informacije o tem, da se Glavini obeta mesto članice uprave Telekoma. V ponedeljek je namreč časnik Delo, prek katerega naj bi sicer Robert Golob večkrat testiral medijske reakcije, objavil članek z naslovom “Poleg Košaka v igri za upravo Telekoma menda tudi Lidia Glavina”.
Sara Kovač