“Tisti hip, ko državljani ugotovimo, da nas imajo za norca, ker s sklicevanjem na epidemijo prikrivajo svoje ideološke in politične interese ter poseganje po represivnih aparatih, takrat zaupanje v politiko pade. Za to ni mogoče kriviti ljudi niti jih ni mogoče pošiljati na kavč, za to si je kriva politika sama. Govoriti ‘mi za državo delamo dan in noč, mi rešujemo življenja’, to seveda ne šteje,” je v intervjuju ob 30. obletnici plebiscita zatrdil največji slovenski protiosamosvojitelj Milan Kučan, ki je dal jasno vedeti, da Janševa vlada ni njegova “intimna opcija”.
“Kaj ima z epidemijo vladno ukvarjanje s statističnim uradom, mediji, muzeji in policijo,” je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejal nekdanji partijski šef in protiosamosvojitelj Milan Kučan, ki se v javnosti prikazuje kot osamosvojitelj. A jasno je, da samostojna Slovenija zanj nikdar ni bila intimna opcija, kar je znova in znova dokazoval tako z besedami kot tudi z dejanji. Intervju sicer prihaja prav v času, ko je na tnalu direktor STA Bojan Veselinovič, ki na direktorskem mestu uspešno molze državno blagajno, čemur pa se je aktualna vlada odločno uprla. Veselinoviča je namreč ta pozvala, da ji posreduje ustrezno dokumentacijo, ki bi ji pomagala pri sorazmernem financiranju STA, česar pa Veselinovič ni želel storiti. Celotno afero pa so osrednji mediji prikazali kot tiho prekinitev financiranja STA s strani vlade.
Kot je znano se je Kučan, potem ko je odslužil svoj zadnji predsedniški mandat v samostojni Sloveniji, umaknil v ilegalo. Iz krtove luknje pa prileze vsakokrat ko se njegovi varovanci znajdejo v škripcih. A ob praznovanju 30. obletnice plebiscita je kot “veliki osamosvojitelj” svoj intervju za agencijo uspel prikazati, kot pričakovan jubilejni pogovor, ki pa ga je izrabil za sejanje dvoma v delo vlade Janeza Janše ter ustvarjanja občutka negotovosti. Vladajočo koalicijo je spretno skritiziral tudi med vrsticami, kar mu gre odlično od rok. A tisti, ki je zmožen pošteno pogledati na aktualno situacijo v Sloveniji in ne naseda lažnivi propagandi osrednjih medijev, ve in se zaveda, da ja vladajoča koalicija, v manj kot letu dni postorila ogromno dobrega, z namenom reševanja zdravja, življenj in slovenskega gospodarstva in to navkljub stalnemu metanju polen pod noge.
Kot je ob tem še izrazil prepričanje se “morda dozdeva, da vlada deluje, kot da se ji izteka čas in se ji zato mudi podrediti si vse podsisteme in institucije, v resnici pa je to stalnica delovanja največje vladne stranke in njenega razumevanja demokracije”. Še en poskus ustvarjanja suma in to s strani branitelja politične opcije, ki je prav sama uspela obvladati vse državne podsisteme in institucije ter jih še naprej obvladuje. Tudi Kučanove slutnje, da se vladi izteka čas ali da “vlada pada”, kot zvesto vpijejo razni politkolesarji, politiki in nevladniki, ki jim v grlo teče voda, odkar niso več pri “koritu”. Tudi razni alternativni “lokostrelski” eksperimenti s koalicijo KUL, navkljub drugačnim trditvam, doslej “žal” niso bili uspešni in celo ugledni politični analitiki kot sta Aljuš Pertinač ter Igor Lukšič, ji ne napovedujeta svetle prihodnosti, oba sicer člana oziroma bivša člana stranke SD.
Kučanu menda ne paše druženje z ZDA in “jedrno” Evropo: kot kaže se mu toži po Moskvi, Beogradu in Teheranu
Se pa Kučan očitno ni mogel zadržati in je kar brez ovinkarjenja udaril po vladi: “Vladajoča stranka očitno deluje po načelu, mi bomo sicer odšli, naše izpostave pa ostajajo. Manj razumljivo pa je, da jo v njenih ambicijah ter pri razgradnji načel demokracije in njenih ustanov nekritično podpirajo tudi druge koalicijske stranke.” Kot bi v tej povedi Kučan opisal svoje lastne ambicije in svojih tovarišev, ki so se v obdobju tranzicije zasidrali na vseh pomembnih položajih v gospodarstvu, medijih, policiji in sodstvu, obenem pa ni mogel prikriti zamere do strank, ki naj bi veljale za leve pa kljub temu izvrstno sodelujejo pri različnih vladnih projektih, kar očitno pomeni, da vlada vleče dobre poteze za vse koalicijske partnerice in je vključujoča. Naravnost smešno pa se zdi besedičenje o “razgradnji načel demokracije in njenih ustanov” s strani nekoga, katerega politična kariera ravno ne korenini v demokraciji.
Kučan pa je podal tudi svoje “strokovno” mnenje glede družbenih omrežij, čeravno ni znano, da bi katerega izmed njih kdaj sam uporabljal: “Sodobna komunikacijska sredstva politiki omogočajo, da pride do ljudi, do njihovih duš, na zelo različne načine. Če pa je njihova uporaba namenjena predvsem pridobivanju popularnosti, je seveda to jalova politika.” Na koga natanko je s tem mislil sicer ni jasno, saj številni politiki koristijo sodobne komunikacijske tehnologije, je pa eden bolj znanih uporabnikov Twitterja zagotovo prav premier Janša, ki na ta način komunicira s slovensko javnostjo in čemur mnogi, zlasti na levici, radi nasprotujejo. Poleg tega se Kučan ni mogel izogniti politični zlorabi teh omrežij za nestrpnost in sovražnost. Poleg tega je še okrcal slovensko zunanjo politiko, ki naj bi se zaradi pisem predsednika vlade Janše in zunanjega ministra Anžeta Logarja odmika od v državnem zboru sprejete usmeritve: “Gre za spodkopavanje te usmeritve in sejanje dvoma, kar bo seveda zahtevalo precej časa, da si država povrne zaupanje zunanjega sveta. Z negotovostjo, kaj je v resnici mednarodni položaj Slovenije oziroma njen interes, in z omajanim ugledom v svetu bo seveda tudi avtoriteta našega predsedovanja Svetu EU precej omajana.”
Kučanov kontroverzen pogled na zunanjo politiko: “Prizadevamo pa si za prijateljstvo s tistimi, s katerimi pravzaprav ne bi smeli biti prijatelji in nas nič ne druži”
Ob tem se človek vpraša kaj je za gospoda Kučana zunanjepolitična usmeritev Slovenije. So to Beograd, Moskva in Teheran, ki ravno ne dišijo po tako opevani “evropski jedrnosti”? Je sad “prave” slovenske zunanje politične usmeritve pranje milijarde evrov iranskega terorističnega denarja v NLB? Slovenski zunanji politiki je po dolgem času uspela vrnitev na politični zemljevid. Ob tem gre navesti obiske visokih državnikov ZDA in “jedrnih” evropskih držav kot je na primer Francije, v Sloveniji. Omeniti gre tudi zelo obiskan Blejski strateški forum. Avtoriteta slovenskega predsedovanja Svetu EU bo nesporno večja, kot bi bila pod preteklimi levimi vladami, ki so zadnja leta vztrajno gradile odnose, predvsem z državami izven EU, zlasti na vzhodnem robu evropskega kontinenta. Ključna usmeritev slovenske zunanje politike je tudi povezovanje s srednjeevropskim prostorom, še posebej v okviru Pobude treh morij, kar je za Slovenijo ključno zlasti zato, ker je naša država tranzitna. Koper je pomembna luka tudi za druge države v srednjeevropskem zaledju, omeniti pa gre tudi tranzitne poti.
“Prizadevamo pa si za prijateljstvo s tistimi, s katerimi pravzaprav ne bi smeli biti prijatelji in nas nič ne druži. Ko poslušam razlage, da mi, ki smo nekoč živeli na vzhodu politične Evrope, drugače razumemo demokracijo in pravno državo kot etablirane države s staro demokracijo, se mi zdi, da imamo sami sebe za norca,” je še kontroverzno dejal. Verjetno je Kučan prespal ure zgodovine, razen morda tistih, ki govorijo o obdobju pred- in povojne Jugoslavije. S svojo izjavo kot kaže cilja na Višegrajsko četverico. Gre za države s katerimi je naš prostor stoletja, če ne kar tisočletje dolgo gojil tesne gospodarske, kulturne, jezikovne in druge vezi. Prav tako se izjava, da nekdo “ne bi smel biti prijatelj” zdi precej bedasta, neumestna in neutemeljena. Kot je bivši član partije še pristavil glede slovenske zunanje politike, je ta dober pokazatelj “aktualne vladne združbe, ki funkcionira kot vlada ene stranke, drugi pa so podporni člani”. Moti ga torej enotnost in uglašenost delovanja vladne koalicije, ki z razliko od tiste, ki jo je vodil Marjan Šarec, ni tako razglašena in Slovenijo lahko učinkovito in uspešno vodi.
Vlada je opoziciji ponudila roko sodelovanja, sprejela pa sta jo zgolj SNS Zmaga Jelinčiča in poslanca narodnih manjšin
Kučana pa moti tudi način komuniciranja vlade z opozicijo: “Pozivanje ‘mi vam ponujamo, pridite in nas podprite’ ni dogovor. Prava pot je ‘mi imamo predloge, vi imate predloge, pogovorimo se in skupaj prevzemimo odgovornost’.” A dejstvo je, da je vlada pred meseci že ponujala roko sodelovanja za skupno reševanje Slovenije. Sprejeli so jo le v SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega in poslanca narodnih manjšin. To nenazadnje kaže tudi na to kako odprta je leva opozicija za dogovarjanje, čeprav Kučan morda meni drugače: “Dogovor ostaja modus operandi prave demokratične politike, še posebej če se znajde v kriznih razmerah, ki jih zdaj živimo.” Dotaknil se je tudi obdobja osamosvajanja, na katerega se še vedno gleda, kot pravi Kučan, z vidika “izključevanja in prisvajanja vsega takratnega dogajanja, ki zdaj kulminira z nesrečno idejo muzeja osamosvojitve, čeprav ga je že pred leti ustanovilo Hojsovo združenje”. Kučan pa se je sam izključil iz tedanjega osamosvojitvenega dogajanja s številnimi svojimi potezami, predvsem pa izjavami, ki so dale jasno vedeti, da samostojna Slovenija ni in nikdar ni bila njegova “intimna opcija”.
Ena njegovih najbolj škandaloznih izjav se glasi: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.” Obenem tudi ni jasno zakaj naj bi bila ideja o muzeju osamosvojitve “nesrečna”, kar je lahko le za tiste, ki si osamosvojitve niso nikdar iskreno želeli. Prav tako je pričakovano podprl “lokostrelsko” koalicijo “KUL”, ki jo vsekakor dojema kot odrešitev svojih tegob, ki jih zanj prinaša Janševa vlada: “Stvari so se tako zavrtele, ker se je več mesecev odgovarjalo, da ni alternative. Zdaj alternativa je, ali je dobra, bi se seveda pokazalo. Ima program, ki je zreduciran na časovno obdobje do rednih volitev. Ali bo uspela ali ne, pa je vprašanje interesov celotnega ustavnega loka, ali če hočete, celotnega parlamentarnega loka.” Na vprašanje kako vidi Slovenijo čez tri desetletja pa se ni mogel izogniti niti kritiki aktualnega predsednika ZDA Donalda Trumpa: “Tega zagotovo ne bom doživel, želim pa si, da bi takrat državljani videli Slovenijo kot uspešno državo v jedru zelo uspešne Evropske unije, ki bo ena od pomembnih igralcev na svetovnem prizorišču. Zagotovo bo takrat drugače kot sedaj in bo hočeš nočeš moralo izginiti to, kar je na žalost spočel Trump v ZDA, da je poskušal likvidirati multilateralizem.”
Ob koncu svojega intervjuja pa se je dotaknil tudi samega dne samostojnosti in enotnosti, ob čemer je Slovencem kontroverzno zaželel: “naj se veselijo tega dogodka, ampak naj se zavedajo, da ni namenjen praznovanju, temveč razmisleku o tem, kaj nas še čaka” Tudi na tem mestu ni nobenega smisla v izjavi, da naj Slovenci ne praznujejo. To je tako kot bi nekdo dejal, da naj se za božič in novo leto ali pa veliko noč ne postavlja božičnega drevesa, ne obdaruje in ne barva pisanic, ampak zgolj razmišlja in skrbi za prihodnost. Morda pa bi bil že čas, da se gospod Kučan dokončno sprosti in uživa svojo bajno pokojnino, ne pa neprenehoma razmišlja o tem, kaj Slovenijo še čaka. Živimo namreč tukaj in zdaj. Verjamemo tudi, da ni nepogrešljiv akter v slovenskem družbeno-političnem prostoru in da lahko marsikaj koristnega postorijo tudi mlajši slovenski rodovi.
Domen Mezeg