[Video] Profesor matematike dr. Marušič: Biti moramo veseli, da je stopnja umrljivosti bliže promilom kot odstotkom – ob tej informaciji bo zagon gospodarstva zagotovo lažji!

Foto: Printscreen

“Za zajezitev epidemije je potrebno reagirati hitro. Ne kar na pamet, a vendarle pravočasno. Že nekajdnevna zamuda lahko velikost problema poveča za najmanj eno magnitudo. To je numerična utemeljitev. Stanje 6. marca je bilo 9 pozitivno testiranih, stanje na 13. marec pa 179 pozitivnih. Brez ukrepov bi se nam ta eksponentni trend v tednu dni povečal za dodatno ničlo in potem bi danes imeli 15 tisoč okuženih z vsemi spremljajočimi posledicami vred,” glede lekcije, ki jo prinesla epidemija covid-19, pojasnjuje pojasnjuje profesor matematike dr. Dragan Marušič. “In maske, toliko modrovanj in medijskega dogajanja za en banalen kos blaga. Samo še doktorska disertacija manjka, pa se bo tudi znanost zbanalizirala do bridkega konca,” je jasen.

V času usihanja epidemije je matematik Dragan Marušič spregovoril o tem, kaj si velja pred vračanjem v običajne tire življenja zapomniti iz izkušenj zadnjih dveh mesecev. “Številke govorijo, da je epidemija v zadnjih dveh mesecih tako rekoč usahnila. Z grafa se vidi, da se naš proxy za reproduktivno število približuje nič, kamor mora na koncu tudi priti. Iz grafa krivulj aktivni in okrevani vidimo, da je okrevanje že blizu 90 odstotkov. Če se izvzame DSO-je, potem okrevani 90 odstotkov že presegajo. Tako se uresničuje napoved iz ene prejšnjih predstavitev, da potem, ko se aktivni in okrevani po obsegu izenačijo, ostane še nekaj tednov do usiha epidemije,” poudarja.

V nadaljevanju je pojasnil, da če si podrobneje pogledamo na graf časovnega gibanja aktivnih in okrevanih, opazimo eno zelo zanimivo stvar. “Med maksimalno vrednostjo za aktivno okužene in izenačenjem obsega skupin aktivnih in okrevanih je dober teden dni. Pred tem in po tem pa približno enako dolgo obdobje, mesec dni. Kdo bi vedel, a zdi se nekako, da potek epidemije sledi neki notranji logiki in zakonitosti, iz katere se da napovedati konec epidemije.”

Potrebno je reagirati hitro in vendarle pravočasno
Kot lekcijo, česa smo se naučili iz epidemije, je Marušič izpostavil, da je za zajezitev epidemije potrebno reagirati hitro. “Ne kar na pamet, a vendarle pravočasno. Že nekajdnevna zamuda lahko velikost problema poveča za najmanj eno magnitudo. To je numerična utemeljitev. Stanje 6. marca je bilo 9 pozitivno testiranih, stanje na 13. marec pa 179 pozitivnih. Brez ukrepov bi se nam ta eksponentni trend v tednu dni povečal za dodatno ničlo in potem bi danes imeli 15 tisoč okuženih z vsemi spremljajočimi posledicami vred. In maske, toliko modrovanj in medijskega dogajanja za en banalen kos blaga. Samo še doktorska disertacija manjka, pa se bo tudi znanost zbanalizirala do bridkega konca.”

Foto: Printscreen

Poleg discipliniranosti ljudi so maske bistveno pripomogle k uspešni zgodbi, poudarja matematik. To trditev je nazorno podkrepil s preprostim verjetnostnim računom. “Recimo, da maske niso perfektne in nudijo samo polovično zaščito. V stiku dveh ljudi, od katerih je eden okužen, drugi pa ne, se verjetnost prenosa virusa zmanjša na eno četrtino,” je dal vedeti. Covid-19 je po besedah Marušiča tipičen primer situacije, kjer je več neznanega kot poznanega, zato se nam hitro zgodi, da moramo delovati brez popolnih podatkov.

“Kako smo se pa tu odrezali? Poleg samega poteka epidemije smo dovolj dobro predvideli zasedenost v intenzivnih enotah, najobčutljivejših točkah epidemije.” Število obolelih, ki potrebujejo intenzivno oskrbo, se da po njegovih besedah napovedati iz števila vseh pozitivno testiranih do tedna dni pred tem. “Tako je tudi v prihodnje dobro vedeti, da je največji pritisk na intenzivne enote dober teden dni potem, ko število pozitivno okuženih doseže svoj maksimum.” Ob tem je priznal, da so bili manj uspešni pri podajanju ocene dejansko okuženih. “Na podlagi razpoložljive literature smo sklepali na stopnjo umrljivosti v Sloveniji in iz tega izpeljali oceno, ki je bila približno šestkrat nižja od tiste, ki izhaja iz nacionalne raziskave.  To je pravzaprav dobra novica. Biti moramo veseli, da je stopnja umrljivosti bliže promilom kot odstotkom. Ob tej informaciji bo zagon gospodarstva zagotovo lažji.”

Na WHO kot, da bi prespali cel veseli december
Kot zanimivost je izpostavil naslednje: “Če dosledno sledimo Pareto principu 80:20, meta principu za opisovanje nekaterih naravnih in družbenih procesov in upoštevamo polno petstopenjsko lestvico covid-19 simptomatike, potem nas izračun pripelje do številke 68.777 dejansko okuženih, oziroma 3,28 odstotka celotnega prebivalstva. Kar pa je precej blizu rezultatom nacionalne raziskave.” Povedal je, da sam nima nikakršne razlage za to nepričakovano skladnost. “Kaj pa predikcije drugih? Glede na to, da se mi z napovedjo okrog covid-19 ukvarjamo ljubiteljsko, niso razumljive zgrešene interpretacije in napovedi organizacij in inštitutov na svetovni ravni, opremljeni z umetnimi inteligencami najzmogljivejših algoritmov. Svetovna zdravstvena organizacija WHO naprimer. Ti so še sredi januarja trdili, da ni dokazov, da bi se virus prenašal od človeka do človeka. Kot, da bi prespali cel veseli december.”

POIŠČIMO TISTO, KAR NAS POVEZUJE

Objavljamo še sedmi video v COVID-19 seriji. V njem Prof. dr. Dragan Marušič pred usihom epidemije o tem, kaj si velja pred vračanjem v običajne tire življenja zapomniti iz izkušenj zadnjih dveh mesecev.Photo (2:18 – 2:33): Photo by cottonbro from Pexels.Video (6:59 – 7:27): Grateful Dead ~ Liberty (https://youtu.be/N36nIdjSNeU)

Gepostet von UP budi am Freitag, 8. Mai 2020

“Spet smo pri vprašanju samobitnosti in samozadostnosti, ampak je polna sončna pomlad in je upanje,” je dal vedeti Marušič in ob tem poudaril, da mora vsak človeška skupnost, tudi država, ki si želi zdravja in dolgoživosti, izpolnjevati vsaj dva pogoja. “Prvič, imeti mora vsebinski smisel obstoja, ki kot lepilo v najhujših časih skupnost skupaj drži. Drugič, znati mora poiskati odgovore na izzive v okolju in v stiku z drugimi skupnostmi. Za to potrebuje ljudi z roba. Posameznike, ki z iskanjem inovativnih rešitev zmorejo iti preko.”

Dovolj dlakocepljenja in medsebojnega prepucavanja, poiščimo, kar nas povezuje!
Preneseno na Slovenijo to pomeni: “Prvič, če imamo še vedno skupni vsebinski smisel, potem je bilo dlakocepljenja in medsebojnega prepucavanja dovolj. Poiščimo raje tisto, kar nas povezuje. Čas je, da v Sloveniji vzpostavimo tako delovno okolje, da se bo inovativnost teh ljudi z roba kar najbolj in najbolje udejanila,” je poudaril in dal vedeti, da nam bo inovativnost prišla zelo prav v postkorona obdobju, ko bodo veliki igralci bili neusmiljen boj za prvenstvene dobičke pri zdravilih in cepivih za covid-19. Ob vseh drugih bojih, ki jih bijejo sicer. “Hitro smo lahko kolateralna škoda, če svojih misli, besed in dejanj ne bomo sami upravljali. Ker potem bi bili še samo biološki substrat za tistih nekaj posameznikov, ki se bodo tam nekje v točki singularnosti bojda zlili z umetno inteligenco. Ampak po dveh mesecih treninga si bomo svojo pot domov pa že znali sami poiskati.”

Hana Murn