Štromajerjev življenjepis izpade bleščeče z vidika njegovih sposobnosti, da maksimalno izkoristi denar davkoplačevalcev v svojo osebno korist. Že kot študentski funkcionar je bil zasenčen s številnimi aferami, nato pa je bil tudi direktor v močno preplačanem Kampusu, ki nas je stal vrtoglavih 1,8 milijona evrov. V oči bode tudi neverjetnih 85 tisoč evrov za analizo smotrnosti nakupa lokala v središču Ljubljane in kopališča Laguna. Študentske organizacije so sicer črna luknja za denar davkoplačevalcev, Štromajer pa ni edini, ki se je tam izučil “posla” in napredoval v državno politiko!
Že življenjepis Jerneja Štromajerja daje vedeti, da je ta vidni in eden izmed bolj radikalnih članov Socialnih demokratov Dejana Židana specializiran za maksimalni izkoristek davkoplačevalskega denarja v osebno korist. Bil je namreč namestnik predsednika študentske organizacije Slovenije, predsednik ljubljanske študentske organizacije in direktor socialnega inkubatorja Študentski kampus, trenutno pa je državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pri ministru Jerneju Pikalu, ki se je pred tem ukvarjal z indoktrinacijo študentov na režimski Fakulteti za družbene vede. In to kljub temu, da pred tem ni bil izvoljen za poslanca.
https://twitter.com/JakaDolinar2/status/1108830584359538690
Škandaloznih 85 tisoč evrov za analizo smotrnosti nakupa
Pod njegovim predsedovanjem je študentska organizacija v Ljubljani plačala kar 85 tisoč evrov za analizo smotrnosti nakupa lokala v središču Ljubljane in kopališča Laguna. Policija je takrat med drugim, kot je za medije potrdila tudi ŠOU v Ljubljani, zaradi podkupovanja delegatov na skupščini priprla nekdanjega Štromajerjevega svetovalca Željka Milovanoviča, a se je organizacija od tega distancirala. Portal 24ur.com je takrat poročal, da je Milovanovič celo grozil predsednici ŠOS Katji Šoba. Kasneje je bil oproščen, danes pa se pojavi kot mestni svetnik na Listi kolesarjev in pešcev v Mariboru.
Najbolj prekaljeni izkoriščevalci davkoplačevalskega denarja iz študentskih organizacij pogosto napredujejo v državno politiko
Štromajer pa še zdaleč ni edini, ki je iz študentskih organizacij napredoval v državno politiko. Na Nova24TV smo že pisali, kako se je vodja operativnega jedra stranke Verjamem Igorja Šoltesa pred volitvami leta 2014 Uroš Novak nato redno zaposlil na zavodu Študentski kampus. Politične aspiracije si je izpolnil tudi nekdanji predsednik Študentskega zbora ŠOU Rok Hodej, ki je bil zaposlen v kabinetu bivšega predsednika Mira Cerarja, bivši predsednik ŠOS Mitja Urbanc pa je bil zaposlen v kabinetu ministrice Maje Makovec Brenčič na MIZŠ.
Kampus, kjer je bil Štromajer direktor, nas je stal 1,8 milijona evrov
Javnost je pred časom še najbolj razburila investicija v Študentski kampus, kjer je bil Štromajer, kot že omenjeno, direktor. ŠOU v Ljubljani je zemljišče in objekte odkupila kar od nekdanjega študentskega funkcionarja in zanje plačala vrtoglavih 1,2 milijona evrov, slednji pa je zgolj nekaj mesecev pred tem na javni dražbi zanje odštel 350.000 evrov. V tem poslu pa niso bili oškodovani zgolj študenti, pač pa v nekaj letih tudi vsi davkoplačevalci. Študentski funkcionarji so namreč študentski kampus postavili na zemljišču, preko katerega poteka načrtovana železniška proga, vse skupaj pa utemeljili kot naključje. Kljub temu da bodo objekti kmalu porušeni, so v kampus investirali okoli 1. 800 000 evrov. Ob tem se lahko vprašamo, ali je bil kampus postavljen le zato, da so Štromajerju zagotovili direktorsko funkcijo?!
Študentske organizacije so črna luknja za denar davkoplačevalcev
A Kampus je le najvidnejši primer odtekanja denarja iz študentskih organizacij. Iz naših virov smo namreč že pred časom izvedeli, da ima ŠOU s številnimi nekdanjimi študentskimi funkcionarji sklenjene mastne pogodbe o sodelovanju. Takrat smo izpostavili npr. Andreja Boleta, bivšega ministra za obštudijske dejavnosti, iz kvote skupine Povezani (že omenjeno operativno jedro Šoltesove stranke Verjamem), ki je imelo pogodbo za 2500 evrov mesečno. V ŠOU je bil, kot smo poročali zadolžen zgolj za fizično prisotnost na študentskem kampusu. Študentski funkcionarji prav tako dobivajo honorarje tudi za številne neobjavljene raziskave. Kot smo tudi poročali, so v ŠOU zgolj v enem letu kar 85 tisoč evrov namenili raziskavam, ki jih javnosti nikoli niso predstavili. Vodja ene izmed takšnih raziskav je bil Klemen Balanč, ki je bil tudi na mestu predsednika ŠOS, raziskavo je pomagal izvesti inštitut IPM, ki ga vodi Domen Kos, takratni generalni sekretar ŠOS. Balanč še danes meni, da so rezultati raziskave poslovna skrivnost, ki je ŠOU ne sme razkriti javnosti. Velja poudariti, da v okviru tega “inštituta” deluje tudi Alem Maksuti, ki se v zadnjem času redno pojavlja na dogodkih zloglasne levičarske evroposlanke Tanje Fajon, kjer razpravljajo o tem, kako omejiti svobodo govora.
J. Ž.