Adria Airways je leta 2019 doživela neslavni konec. Vlada Mira Cerarja jo je prodala skladu 4k, ta ista družba pa je poslala družbo v stečaj zaradi insolventnosti. Družbo je pred koncem zaznamovalo vse manjše število destinacij, pa tudi hišne preiskave s strani policije. Družba je za sabo pustila pogorišče. Tako veliko, da ni bilo zanimanja niti za blagovno znamko. Najprej se je prodajala za 100 tisoč evrov, nato za 50 tisoč. Znamka se je na koncu prodala arabskemu poslovnežu za 30 tisoč evrov. Vse to, ker je podjetje vodila politika. Vlada naj bi sedaj razmišljala o ponovni obuditvi propadlega projekta. Velika podpornica projekta naj bi bila Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo. Porajajo se pomisleki o tem, ali je država sploh sposobna efektivno voditi brez velikih izgub in ali bi za izvedbo projekta sploh lahko pridobila ustrezno dovoljenje EU.
Vlada kljub vsem pomislekom resno razmišlja o tej možnosti. Pripravljena naj bi bila študija infrastrukturnega ministrstva, ki razkriva, da naj bi manko nacionalnega prevoznika gospodarstvo stalo 250 milijonov evrov, turistični sektor pa še dodatnih 150. Kako so avtorji študije prišli do svojih ugotovitev, zaenkrat še ni znano. A Adria je za svoje delovanje v preteklosti potrebovala tudi davkoplačevalske finančne injekcije. Pred prodajo nemškemu skladu 4k leta 2016 je prejela 3,1 milijona evrov.
Gre za utopične ideje
Več kot očitno gre za nevarno idejo, ki se bo skoraj zagotovo končala s ponovnimi dokapitalizacijami. Nekdanji direktor Adrie Airways Peter Grašek denimo opozarja za 24ur, da si odločevalci ne bi smeli delati iluzij, da se bodo Slovenci in Slovenke raje odločali za dražjega domačega letalskega prevoznika, zgolj za to, ker je ta slovenski. Številni so namreč že pred propadom družbe, še bolj pa po tem, leteli na svoje destinacije iz okoliških letališč z nizkocenovnimi prevozniki. Prav tako opozarja, da bi Slovenija morala prejeti dovoljenje Evropske komisije. Grašek v kaj takega dvomi.
V kaj takega dvomi tudi nekdanji minister in ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki je slikovito zapisal: “Evropska komisija bi lahko naložbo države v novo Adrio štela v presežni primanjkljaj, kar bi pomenilo manj za zdravstvo, znanost, socialo …, saj dvomim, da je v Bruslju še kak bedak, ki bi verjel, da ne gre za politično naložbo.”
Evropska komisija bi lahko bila še toliko bolj previdna po nedavni razsodbi Sodišča EU, ki je razveljavilo 6-milijardno finančno injekcijo nemških davkoplačevalcev Lufthansi med pandemijo Covid-19, ki je imela povrh vsega še blagoslov Evropske komisije. Pobudnika presoje ustavnosti državne pomoči nemškemu letalskemu prevozniku sta bila Ryanair in Condor, poroča Deutche Welle.
Vrednost projekta?
Slovenski davkoplačevalci pa bi se morali, poleg očitne nevarnosti, da družba ponovno postane ponikalnica davkoplačevalskih evrov, zavedati finančne teže projekta. Glede na študijo, ki je javnost do sedaj še ni uspela videti, naj bi projekt stal cca. 100 milijonov evrov. Lahko bi se izkazalo, da gre za izrazito optimističen scenarij.
“Osebno sem še danes prepričan, da Adria Airways ni tukaj zato, da dela dobiček. Obstaja zato, da se ljudje lahko vozimo,” je pred leti dejal ekonomist dr. Maks Tajnikar, ki je nekoč predsedoval upravnemu odboru Adrie Airways. Z drugimi besedami, davkoplačevalci, predvsem pa tisti, ki ne potujejo veliko izven države, so lahko srečni, če nacionalni prevoznik deluje brez izgub. Če se te pripetijo, pa bodo pač plačevali. Le upamo lahko, da se trenutna oblast ne ravna po tej ideologiji.
Gal Kovač