“Argumenti o višinah plač gasilcev, ki jih uporablja ministrica Sanja Ajanović Hovnik, kažejo na njeno ali popolno nepoznavanje specifik plačnega sistema ali pa popolni prezir do pogojev dela, ki so ga vsakodnevno deležni poklicni gasilci. Nočno, nedeljsko, praznično delo, nevarnosti in posebne obremenitve v smislu potapljanja, dela na višini, delo v času covidne nevarnosti ali v primeru antraksa, delo v obliki stalne pripravljenosti,” je na seji odbora za obrambo kritično poudaril generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, ki zavrača očitke na račun njihove sindikalne dejavnosti. “Za vsako vlado, levo ali desno, imamo enaka merila, enake zahteve, odzive in aktivnosti v smislu tiskovnih konferenc in shodov.” Kritik na račun odziva vlade na protest gasilcev pa ni bilo možno slišati le na strani opozicije, ampak, presenetljivo, tudi iz koalicijskih vrst. “Kar je sledilo protestu gasilcev, se mi je zdela zgrešena pogajalska strategija. Narobe je, da so po medijih zaokrožile zavajajoče številke, kakšne plače gasilci prejemajo, in da so se predstavniki oblasti postavili na stališče žrtve, češ kako gasilci grdo delajo z njimi. To je neprimerno,” je izjavil poslanec koalicijske Levice Miha Kordiš.
Gasilci so ljudje, ki delo opravljajo 24ur na dan, 365 dni v letu. To delo je neprecenljivo in pogosto zelo nevarno, dela se v težkih pogojih, pogosto so ogrožena tudi njihova življenja. Ker je protest poklicnih gasilcev pokazal vso nepripravljenost na dialog in očiten prezir vlade Roberta Goloba do tega poklica, se je poslanska skupina SDS odločila, da vloži zahtevo za sklic nujne seje odbora za obrambo z namenom, da pride do odprave plačnih nesorazmerij v poklicnem gasilstvu.
Odboru za obrambo se je predlagalo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa: 1. Odbor za obrambo predlaga Vladi Republike Slovenije, da v celoti sprejme predlog, ki so ga v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije pripravili za odpravo plačnih nesorazmerij ter pošteno vrednotenje svojega dela. 2. Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da poklicnim gasilcem v obdobju do končane prenove plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij zagotovi mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto. “Če je bila lahko glede dodatka k plači dana beseda sodnikom in tožilcem, ne vem, zakaj ne bi bila tudi gasilcem,” je izpostavil poslanec stranke SDS Žan Mahnič.
“Ko je že bilo jasno, da bo Robert Golob predsednik vlade, smo imeli državljani nekako občutek, da je prišel nek čarovnik s čarovniško palčko, ki ima rešitev za vse, ki bo enkrat, dvakrat zamahnil in rešil vse probleme te države.” Kaj hitro pa se je po Mahničevih besedah idila razblinila. Enotni plačni sistem, če še sploh lahko govorimo o enotnem sistemu, v javnem sektorju že zdavnaj ne deluje več. Mahnič je spomnil, da je bilo ogromno korekcij in aneksov, ko se je posameznim skupinam zaradi kupovanja socialnega miru enkrat popuščalo, drugič zaostrovalo. V nadaljevanju je spomnil na gašenje katastrofalnega požara na Krasu in obljube predsednika vlade na terenu. Na koncu pa zadeve niso bile izpeljane in prišlo je do sprenevedanja. “Tako kot sindikat poklicnih gasilcev lahko vsi državljani ugotavljamo, da smo priča vse višjim stroškom življenjskih potrebščin, rasti cen energentov, pri čemer pa inflacija izniči vsa povišanja plač, ki smo jih imeli doslej.” Spomnil je, da je pod to vlado prišlo do nižanja vseh plač. Sedaj pa čakamo na rešitve, ki jih ni na vidiku. “Vlada ima odprtih več front, ki pa si jih je odprla sama, s tem ko je v ospredju predvsem ena skupina, kar ima za posledico, da se potem zbudi druga.”
Ne bi se smelo dogajati, da so zaposleni javni uslužbenci pod minimalno plačo
Mahnič je povedal, da poklicni gasilci sami pravijo, da je njihov poklic primerljiv s srednjo medicinsko sestro v reševalnem vozilu ali zdravstvenim reševalcem. “Skupno jim je zagotovo vsem, da rešujejo življenje, da delajo na terenu, pri gasilcih je še bolj v ospredju tveganje lastnega življenja. V Sindikatu poklicnega gasilstva od vlade pričakujejo povišanje za osem plačnih razredov. Nerazumno je in ne bi se smelo dogajati, da imaš zaposlene javne uslužbence, ki so zaradi uvrstitve v določene plačne razrede pod minimalno plačo. Čeprav je bilo govora o reševanju javnega sektorja in plačnih razmerij, vendar ljudje zaradi krize, eksponentne rasti cen tudi najbolj osnovnih življenjskih potrebščin, ne morejo dostojno preživeti meseca,” je izpostavil in dodal: “Roko na srce, o gasilcih so nas vseh politikov polna usta. Nekateri smo tudi člani prostovoljnih gasilskih društev. Ampak vedno, ko pride zadeva v parlament, je potrebno potem še nekaj več narediti.” Hvalisanje in zahvaljevanje po besedah Mahniča ne zadostuje, saj gasilci za svoje delo potrebujejo finančna sredstva. Potrebujejo urejeno delovno okolje v smislu ureditve plač in ustrezne opreme. Gasilci si želijo enakih izhodišč, predvsem pa enakih pogovorov, kot so jih deležne nekatere druge plačne skupine, ki so v isti malhi. Po besedah Mahniča so bile neprimerne besede ministrice za javno upravo, ki je mahala z nekimi številkami in zatrdila, da so gasilci zelo dobro plačani. Nato pa je sledila ena od medijskih hiš, ki je zavajala z nekimi plačnimi lestvicami.
Medved vztraja, da naj bi socialni dialog obstajal
“Predlagatelje današnje seje so očitno prebudile gasilske sirene nedavno pred vlado na Gregorčičevi,” je uvodoma dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Nato je dodal, da problemi, povezani z gmotnim položajem gasilcem, niso od včeraj. Predlagateljem je Medved očital češ, da so se problemov zavedajo kar naenkrat. Konec leta 2017 in na začetku leta 2018 je po njegovih besedah prišlo do podpisa sporazuma s poklicnimi gasilci o dvigu plač za dva, ponekod pa za tri razrede. “Konec leta 2018, ko je prišlo do podpisa dogovora, pa enotna ugotovitev, da ni več obveznosti iz naslova anomalij v plačnem sistemu.” Ob tem je dejal, da tedaj nihče ni trdil, da anomalije ne obstajajo več, a da so v tistem trenutku nerešljive. “Nato pa je leta 2021 prišlo do “famoznega dviga” plač v nekaterih poklicnih skupinah v zdravstvu in socialnem varstvu”, je zatrdil v nadaljevanju in dodal, da se je nato odprlo več problemov. Medved je med drugim dejal, da ne pristaja na tezo sindikata poklicnih gasilcev, da socialnega dialoga med ministrstvom za obrambo oziroma vlado in poklicnimi gasilci ni. Dialog naj bi po njegovih besedah od junija lani vseskozi tekel.
Na seji je bil prisoten tudi državni sekretar z ministrstva za javno upravo Urban Kodrič, ki je uvodoma dejal, da težave s plačnim sistemom niso od te vlade, ampak so se nabirale vrsto let. Nato je ta spomnil, da so se uslužbencem javnega sektorja na podlagi doseženega dogovora oktobra lani zvišale plače za 4,5 odstotka. Aprila se bodo po njegovih besedah večini (tudi gasilcem) dvignile plače za en plačilni razred. “Brez gasilcev varnosti ni. Brez njihove požrtvovalnosti v primeru naravnih in drugih nesreč si življenja ne da predstavljati,” je priznal Kodrič in med drugim dodal, da bo vlada skupaj z gasilci in drugimi sindikati javnega sektorja do 30. 6. prenovila plačni sistem in odpravila anomalije.
Andrej Jarc iz Združenja slovenskih poklicnih gasilcev je spomnil, da so aprila 2021 pripravili dopis, kjer so izrazili nasprotovanje, da bi se poklicno gasilstvo izločilo iz enotnega plačnega sistema. Menili so, da bi tak ukrep prinesel več škode kot koristi. Hkrati so že takrat pozvali, da je treba narediti določene spremembe, ki bi bile prilagojene posebnostim njihovega dela. 14 dni prej je Sindikat poklicnega gasilstva na takratnega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo naslovil podoben dopis. Povedal je, da so v začetku tega leta vnovič poslali dopis na ministrstvo za obrambo in vlado, kjer so izpostavili, da so zasledili, da prihaja do nadaljnjega razkroja enotnega plačnega sistema. Z njim so izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje pri informiranju pristojnih o specifiki njihovega poklica. Zahtevali so, da se vsa delovna mesta v njihovem poklicu obravnava enakovredno, strokovno, se na novo uvrsti v skladu s primerljivi delovni mesti v javnem sektorju. Pozvali so tudi k odpravi določenih nesorazmerij z vidika zaposlenih v dnevni službi v primerjavi z zaposlenimi, ki opravljajo izmensko delo. Opozoril pa je tudi, da je financer in ustanovitelj lokalna skupnost in da spremembe, ki so sprejete na vladi, bremenijo občine. Tudi ko gre za nakup drage opreme, ne le za plače. Izrazil je prepričanje, da zagotavljanje sredstev občinam prek dviga povprečnin ni bil pravi ukrep, ker se je ta dvignila vsem 212 občinam, le 13 občin pa ima poklicne gasilske enote.
Izjave in uradni zapisi ministrstva za javno upravo so zavajajoče in nesramne
David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, je uvodoma povedal, da je hvaležen, da so dobili ponovno priložnost za predstavitev svojih zahtev, in dodal, da obsojajo izrabljanje njihovega položaja in aktivnosti v kakršne koli politične namene tako s strani koalicije kot opozicije. Poudarja, da imajo za vsako vlado, levo ali desno, enaka merila, enake zahteve, odzive in aktivnosti v smislu tiskovnih konferenc in shodov. “Argumenti o višinah plač gasilcev, ki jih uporablja ministrica Sanja Ajanović Hovnik kažejo na njeno ali popolno nepoznavanje specifik plačnega sistema ali pa popolni prezir do pogojev dela, ki so ga vsakodnevno deležni poklicni gasilci. Nočno, nedeljsko, praznično delo, nevarnosti in posebne obremenitve v smislu potapljanja, dela na višini, delo v času covidne nevarnosti ali v primeru antraksa, delo v obliki stalne pripravljenosti (tudi preko 250 ur na mesec),” je pojasnil kritično.
Izjave in uradni zapisi ministrstva za javno upravo, da so poklicni gasilci ena bolje plačanih poklicnih skupin v javnem sektorju, so po besedah Švarca zavajajoče in nesramne. Objava povprečnih bruto plač po tarifnih skupinah namreč ne pove ničesar o vrednotenju njihovih delovnih mest. “Ne le zavajajoče, ampak neresnične in lažnive so vaše izjave, da se gasilci v javnosti primerjamo z vzgojiteljicami in ostalimi strokovnimi sodelavci v vrtcih. Nikoli se nismo primerjali z vzgojiteljicami ali pomočnicami vzgojiteljic, kar stalno poslušamo.” Glede primerjav je povedal, da njih prihaja očitno zato, ker želijo primerjati končne obračunane plače s poklici, ki niso deležni dodatkov za neugoden delovni čas, nevarnost in posebnih obremenitev, stalno pripravljenost na domu in nadurno delo. Do tega, pravi, očitno prihaja zato, da se zavaja širšo javnost. Opozoril je, da plače gasilcev za delo na primerljivih delovnih mestih, kot so recimo medicinske sestre v reševalnih vozilih ali reševalci, po dvigu plač slednjim za njimi zaostajajo tudi za sedem plačnih razredov.
Prav tako pa je Švarc pojasnil, da so se za protest odločili na račun obljubljenega dodatka pravosodnim funkcionarjem, nepripravljenosti za odpravo plačnih nesorazmerij, vladnih izhodišč za reformo plačnega sistema, ki delovno mesto poklicnega gasilca uvrščajo v spodnjih deset odstotkov najslabše plačanih delovnih mest, predlagane zamrznitve napredovanj in delovne uspešnosti in časovnice, ki predvideva odpravljanje plačnih nesorazmerij vse do srede leta 2026.
Aleksander Reberšek iz NSi je bil kritičen do tega, ker so v vladi, namesto da bi poklicnim gasilcem prisluhnili, raje pozornost usmerili v dajanje izjav, s katerimi se je proteste označilo kot “folkloro”. Od kolegov poklicnih gasilcev pa je po poročanju STA dobil informacije, da dogodke preiskujejo in da “policija pošilja fotografije sodelujočih poklicnim brigadam v Ljubljano in Maribor, ali prepoznajo te obraze, če so to njihovi zaposleni”. Mahnič in Reberšek sta bila enotna, da je prejšnja vlada nekatere zadeve za gasilce uredila.
Kordiš meni, da so določeni vladni predstavniki naredili napako
Na vladni odziv pa se je presenetljivo kritično odzval kar član koalicije Miha Kordiš iz Levice. Ta shod je bil po besedah Kordiša navaden delavski shod, a nekoliko bolj bučen, kot smo ga vajeni. Nihče pa ni bil kakor koli ogrožen. “Ljudi se je napadlo, češ da grozijo. Sem bil na gasilskem protestu. Jasno in glasno sem se postavil na stran delavcev gasilcev in podprl njihova pričakovanja po primernem plačilu,” je izpostavil in dodal, da je v medijih zaokrožila zelo zmanipulirana lestvica plač, kakršnih naj bi bili deležni. “To so bile bruto plače in dodani vsi dodatki, poleg pa je bilo poračunano še poklicno zavarovanje, ki niti ni del bruto plače,” je opozoril Kordiš in dodal, da to niso dejanja v dobri veri. “To niso dejanja, ki bi povabila k socialnemu dialogu. Ne moremo se pretvarjati, da se to ni zgodilo. To se je zgodilo. Določeni vladni predstavniki so tukaj naredili napako.” Kordiš pravi, da je tudi njega zmotila pobuda, da se čisto izvenserijsko dvigne plače sodnim uslužbencem oziroma pavšalni pribitek nameni sodnim uslužbencem z neko posebno zakonodajo. Pravi, da ga veseli, da je bil narejen korak nazaj. Okvir plačne reforme se Kordišu sicer zdi zelo dober, ker omogoča resen dvig delavskih plač.
Naj Levica izstopi iz vlade in naj vlado sestavijo sposobni. Do takrat so to samo floskule. Je pa dejstvo, da se zadeva ruši. https://t.co/Q27YULL1ID
— Jure Colja (@JureColja) February 28, 2023
Sara Kovač