“Rešitev bi bila pogajanja med Izraelom in Palestinsko oblastjo, če ta oblast lahko kontrolira Hamas. Vsaka podpora Hamasu (ki je pri nas precej popularna) je kontraproduktivna za mir in za slovenske nacionalne interese, katere morata imeti pred očmi MZEZ in gospa Fajonova,” opozarja večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel.
Z dvema poznavalcema področja smo se pogovarjali o ravnanju vlade Roberta Goloba in slovenske zunanje politike glede problematike Izraela in Hamasa. Slovenija je glasovala za resolucijo o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, medtem ko je denimo Češka ni podprla. Spomnimo še, da DZ ni sprejel amandmaja opozicijske SDS o preučitvi pomoči Palestincem in prepovedi izkazovanja podpore Hamasu ter Hezbolahu.
Dolgoletni diplomat Dimitrij Rupel: “Predpostavljam, da se Slovenija posvetuje s svojimi zavezniki v EU in Natu. Predpostavljam, da hočejo nekatere države izraziti nasprotovanje glasovanju v VS.” Rupel upa, da se Slovenija zaveda, kaj pomeni njeno ravnanje, in da gre za napoved njenega ravnanja, ko bo članica VS. To mesto je dobila na pobudo ZDA proti Belorusiji (in Rusiji). Sicer najnovejših informacij o položaju Rupel nima. Rešitev bi po njegovem bila pogajanja med Izraelom in palestinsko oblastjo, če ta oblast lahko kontrolira Hamas. Da so žrtve tudi nedolžni državljani palestinske in izraelske strani, je jasno. Vsaka podpora Hamasu (ki je pri nas precej popularna) je kontraproduktivna za mir in za slovenske nacionalne interese, katere morata imeti pred očmi MZEZ in gospa Fajonova.
Alahu akbar. Na Prešernovem trgu. pic.twitter.com/5rFzdcdkJm
— brutusReloaded (@brutus91101394) October 19, 2023
Demonstracije v Ljubljani so bile deloma propalestinske, deloma pa prohamasove
Svoj pogled na razmere je podal tudi neimenovani poznavalec področja: “Na celotno zadevo je potrebno gledati objektivno. Sam poskušam imeti objektiven pristop, ne da bi bil bolj naklonjen eni ali drugi strani.” Naš sogovorec osebno podpira zamisel dveh držav. Razlog za to je enostaven. Ne ve, kaj bi bila lahko boljša rešitev. Ena država ni opcija. Hamas si prizadeva za eno samo državo “od reke Jordan, do obale Sredozemskega morja”, Jude pa bi potisnili v Sredozemsko morje. In to geslo je bilo med drugim slišano tudi v Ljubljani (kar dvakrat), ko so bile t. i. propalestinske demonstracije. Vendar pa ni težava v smislu izražanja podpore Palestincem, da nekoč pridejo do svoje države.
Uradna politika se ni ogradila od sporne parole propalestinskih protestnikov!
Težava pa je v tem, ker so bile demonstracije v Ljubljani delno propalestinske, deloma pa prohamasove, kar pa ni v redu. “Takrat sem pričakoval eno ostro reakcijo ali vsaj neko reakcijo uradne Slovenije, ministrstva, da se nekako ogradimo od te parole, ker to tudi ni parola tistih, ki se zavzemajo za dve državi,” je opozoril poznavalec. Gre za nasprotje z našim uradnim stališčem. Na protestih v Ljubljani smo lahko slišali parole, ki so v nasprotju z našo trenutno uradno vladno politiko dveh držav, vendar uradna vladajoča politika ni protestirala, čeprav bi morala. “Tudi vzklikanje Allahu Akbar pri Prešernovem spomeniku … Allahu Akbar Komu?!”
“To so vzkliki, ki smo jih v Evropi navajeni ob raznih terorističnih akcijah in izpadih … Če želi biti naša vlada objektivna, potem bi v tem primeru morala odreagirati!” V nadaljevanji je poznavalec spomnil, da se je doslej v generalni skupščini dvakrat glasovalo. Osebno je kot Evropejec in državljan EU razočaran nad glasovanjem držav članic EU, saj so pokazale, da so povsem neenotne. Posledično EU tudi ne more imeti kakšne večje vloge na Bližnjem vzhodu, kar ni dobro. “Glede same zahteve za premierje: kot takšna ni nič slabega (vsaj na prvi pogled). Če smo ljudje, namreč nasprotujemo prelivanju krvi, zlasti če gre za civiliste.”
So pa trenutni boji v Gazi poseben primer v smislu, ker je po eni strani območje zelo gosto poseljeno (dva milijona ljudi), vendar pa bi bilo potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se Hamas skriva za civilisti. Avstrija je predložila amandma, da bi se izpostavilo zločinsko početje Hamasa itd. “Po eni strani je človeško, da se zavzemamo za čimprejšnjo prekinitev ognja, vendar pa je to premalo. Prekinitev ognja, kaj pa potem? In prav slednje je potrebno dodelati, opredeliti.” Treba se je vživeti tudi v kožo Izraelcev, ki pravico do samoobrambe absolutno imajo. Izraelci se branijo oziroma skušajo v prihodnje preprečiti ponovitev 7. oktobra, s tem da skušajo vojaško poraziti Hamas. Je pa vprašanje, ali so izraelske akcije vedno v skladu z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom.
Domen Mezeg